Maše na Radiu Ognjišče, 1. teden
Ponedeljek, 2. julija 2018, 13. navadni teden II, Radio Ognjišče,
PTUJSKOGORSKA MATI BOŽJA
UVOD V MAŠO
V vašem in v svojem imenu sem poljubil oltar, ki predstavlja Kristusa. Iz kapele radia Ognjišče sv. Patra Pija iz Pietrelcine in sv. Matere Terezije se povezujemo z vami, ki želite ta večer in ves mesec sodelovati z nami pri sveti maši, bodisi tu v živo, kamor ste vsak večer povabljeni, ali doma pri radijskih sprejemnikih.
Na dan, ko je posebno slovesno na Ptujski Gori, se zgrnimo pod Marijin plašč in s skesanimi srci obhajajmo evharistično daritev.
NAGOVOR
Tako hitro teče čas. V maju smo ob šmarnični pobožnosti prihajali k Mariji, prejšnji mesec pa ob vrtnicah slavili Jezusovo Srce. Ob takratnem požrtvovalnem moravškem župniku Mrvarju smo bili v mesecu juliju povabljeni, da se zahvaljujemo predragoceni Jezusovi krvi.
Ta večer z vami v duhu poromam v župnijsko cerkev Marije, Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori, kjer obhajajo slovesni praznik. – V tistih davnih časih je slepa deklica prosila Marijo, naj ji izprosi vid. Ob goreči molitvi vseh v družini je slepa deklica zagledala pred seboj luč. Odprla je oči in spregledala. Prosila je starše, naj jo zapeljejo na kraj, kjer je zagledala svetlobo. Prišli so na goro, kjer je takrat stal križ. Deklica pokaže na kraj in pravi, da je na tem mestu videla luč. Hvaležni oče se je odločil, da na tem kraju postavi veliko cerkev. – Tako je nastala ptujskogorska cerkev in romarski kraj.
To osrednje svetišče Marijinega češčenja v mariborski nadškofiji, za katerega skrbijo očetje minoriti, je moralo skozi mnoge preizkušnje, vendar tudi velike grožnje romanja niso zatrle.
Glas o Marijini cerkvi na Ptujski Gori se je širil, kakor se je širil glas o Jezusu po deželi, kakor smo slišali v današnjem evangeliju. Marsikoga je zamikalo, da bi se pridružil tistim, ki hodijo skupaj z Jezusom, da bi bili zraven pri njegovih čudežih in bi slišali njegove govore. V evangeljskem poročilu, ki smo ga danes slišali, pristopita dva, da bi smela biti z njim, koderkoli bo hodil. Jezus ju ni zavrnil, dal pa jima je vedeti, da jima ob njem ne bo lahko. Marsičemu se bosta morala odreči.
Mi smo se zanj odločili. Da bomo bolj varni in v življenju storili »kar koli nam reče«, se v duhu ustavimo pred Marijo, »zlezimo« pod njen plašč. »Pri njej pustimo svoje skrbi in bremena in osvobojeni romajmo z njo, pod njenim varstvom do cilja,« kakor je ob neki priliki rekel upokojeni mariborski nadškof Kramberger.
Ptujskogorski Božji Materi in Mariji na velikih božjih poteh – ali tisti preprosti v vašem stanovanju, naši vzornici in priprošnjici, ki je upanje in tolažba potujočemu Božjemu ljudstvu, izročimo in priporočimo sebe, naše družine, naš narod in domovino. Naj nam pomaga, da bomo mogli Slovenci doma in v svetu skozi vse zgodovinske viharje ohraniti pokončnost v veri, za dom in rod. Amen.
Torek, 3. julij 2018, Radio Ognjišče
SV. TOMAŽ, APOSTOL
UVOD V MAŠO
Danes zjutraj, še navsezgodaj, nas je voditelj na radiu Ognjišče povabil, da dan preživimo z radiem. - Zagotovo bomo povezani ob spremljanju svete maše v kapeli radia Ognjišče. Vaše bolniške postelje, domovi, bolnišnice, kraji oddiha, ceste, kjer se vozite, ali tudi prostori, kjer opravljate vaše delo, tudi vaši hlevi, bodo postali prostor, kjer se bomo, kakor sv. Tomaž, ki danes goduje, srečali z Gospodom. – Ob apostolu mučencu želim vsem godovnjakom vse dobro!
Z njim recimo tudi mi, ki smo zbrani v radijski kapeli, in vsi Slovenci doma in po svetu: »Moj Gospod, in moj Bog!« in priznajmo svoje grehe, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti.
NAGOVOR
Po letošnjem romanju v Lurd je mama invalidne hčere, s katero je že osmo leto romala k lurški Materi Božji, zapisala: »Hvaležna sem, da je možno iti v Lurd z vlakom z vozičkom, in vesela, da so v Lurdu bolniki vedno obravnavani tako, da so na prvem mestu. Romanje mi da posebnih moči, da lahko zmorem to življenje, ki zahteva nenehno skrb za hčer, ki je že dve desetletji na vozičku. Ob evharističnem češčenju v podzemni baziliki Pija X. pa sem dobila od Boga posebno znamenje – gledala sem Jezusa v Najsvetejšem oltarnem zakramentu in mu rekla: “Tu sem, povej, kaj naj naredim?” Nato sem zaslišala glas: “Ne boj se, jaz sem s teboj!” in začutila sem, kakor da se me je nekdo dotaknil po rami.«
Iz iskrenega zapisa prihajam na nevernega Tomaža, ki bi ga lahko imenovali svetnika današnjega časa. Znani prizor nezaupanja, ki smo ga slišali v evangeliju, bi utegnil napeljati na misel, da je bil dvomljivec, boječnež, svojeglavec. Pa prav iz evangeljskih poročil v njem prepoznamo enega najsamostojnejših in najodločnejših med apostoli.
Po Gospodovem vstajenju, ko se je Jezus prikazal apostolom na velikonočno nedeljo, je Tomaž pokazal nekoliko trmaste nevere, ko ni verjel desetim apostolom, ki so mu veseli zatrjevali: »Gospoda smo videli.« V razbolelosti tistih dni je nekam široko dejal: »Če ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rane žebljev in ne položim roke v njegovo stran, ne bom veroval.«
Ne moremo si misliti, kako je bilo pri srcu Tomažu čez osem dni. Dogodek nam je znan. Sv. Gregor Veliki pravi: »Ni se zgodilo po naključju, da Tomaž ni veroval in se mu je dal Jezus dotakniti svojih ran, temveč po Božji odločitvi.« In nadaljuje: »Tomaževa nevera je naši veri večja korist kakor vera vseh drugih apostolov. S tem, da se je Tomaž dotaknil svetih ran, so tudi iz naše duše izginili vsi dvomi.«
Ob sv. Tomažu imejmo pogum reči: Ne razumem, Gospod, poslušaj me, pomagaj mi razumeti! In kljub vsemu kdaj noč zagrne našo vero, preprosto izpovejmo: Moj Bog, verujem, pomagaj moji neveri! Amen.
Sreda, 4. julij 2018, Radio Ognjišče
BOLNIKI
UVOD V MAŠO
Jezus je v današnjem evangeliju prišel na območje poganskih krajev, kjer sreča dva obsedenca. Napadeta ga, češ da je prišel, da bi ju mučil. On pa izžene demona, ker je Božji Sin in močnejši od njega.
Danes prinesimo pred Jezusa, »Primariju vseh primarijev«, zdravniku telesnih, duševnih in duhovnih bolezni, vse bolne in te, ki jih spremljajo.
Priznajmo in obžalujmo svoje grehe, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti.
NAGOVOR
V slišanem evangeliju smo priče enemu najbolj nenavadnih dogodkov, kar jih navajajo evangeliji. Nenavadno je, da je šel Jezus v pogansko deželo Gadaro, nenavadno divja sta oba obsedenca, nenavadno je, da so si hudi duhovi zaželeli iti v svinje, da so svinje planile v morje in potonile.
Ko so ljudje to videli, so Jezusa prosili, naj odide iz njihovih krajev, čemur se ob izgubi tolikih svinj ni čuditi. Razplet bi seveda mogel biti drugačen.
Gadarci bi se morali Jezusu zahvaliti, da je rešil obsedenca, mogli bi ga vprašati, odkod ima oblast nad hudimi duhovi, mogli bi ga zaprositi, da jim povrne škodo in se sploh z njim spustiti v pogovor.
Kaj bi Jezus v tem primeru storil, ne vemo, a gotovo jih ne bi razočaral. A so bili kratki: Pusti naše obsedence in naše svinje ter pojdi od tod. Šel je, oni pa so zapravili priložnost, da bi se srečali z Odrešenikom sveta.
S pomiritvijo viharja in rešitvijo obsedencev je Jezus dokazal, da ima oblast nad prirodnimi in demonskimi silami.
Tudi mi v življenju naletimo na mnoge težave, iz katerih večkrat sami ne vidimo izhoda. Če pride do težke bolezni ali invalidnosti, se človeku postavljajo vprašanja o smislu življenja, trpljenja in smrti. Zakaj zlo in trpljenje nedolžnega?
V teh trenutkih nam vera lahko ponudi še posebno oporo, da lažje prenašamo težave, da ohranimo kanček upanja in v trpljenju najdemo smisel. Kdo nas v našem trpljenju lahko bolj razume kot Kristus, ki je nedolžen umrl na križu?
Zato Cerkev služi vsem tem, tudi vam, če vas življenje preizkuša, če ste v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah. Vsem vam je Gospod še posebej blizu.
Dragi bolniki, starejši, invalidi! Z vsemi, ki spremljamo to sveto mašo na valovih radia Ognjišče, želim ognja poguma, upanja in veselja do življenja, pa tudi dobrih spremljevalcev v viharjih preizkušenj.
Zahvaljujem se vam za misli, molitve, darove, predvsem pa trpljenje, ki ga namenjate širitvi Jezusove blagovesti doma in v misijonih.
Opogumijo naj nas tudi besede letošnje romarice v Lurd:
»Prvič, ko sem obiskala Lurd, mi je Marija pomagala, da sem se vrnila domov kot druga oseba, popolnoma vesela. Sedaj sem začutila, da me Marija zopet kliče, da grem po novih moči. Že v prvih dneh romanja sem opazila, da sem drug človek: vse sem delala z lahkoto, brez napora.« ( Anica Z.)
Sklenem z besedami papeža Frančiška iz poslanice ob letošnjem 26. svetovnem dnevu bolnikov:
»Naj bo Devica Marija naša priprošnjica. Naj pomaga bolnim, da bi svoje trpljenje živeli v občestvu z Gospodom Jezusom, in podpira vse tiste, ki skrbijo zanje!« Amen.
SLOVO
V jutranji duhovni misli, ki je vsak delavnik ob 5.50, v sobotah in nedeljah pa ob 6.50 na l. programu radia Slovenija, me je danes nagovorila misel, ki jo ob koncu sv. maše podarjam vsem vam: »BOLNIK SE BOLJ KOT KOZARCA VODE RAZVESELI NASMEHA, KI MU GA PODARITE.«
Bodimo velikodušni z nasmehom. Zato naj bo Gospod z vami…..
Četrtek, 5. julij 2018, Radio Ognjišče
SV. CIRIL IN METOD, SLOVANSKA APOSTOLA
UVOD V MAŠO
Obhajamo sv. mašo v četrtek, pred prvim petkom.
Naše molitve usmerjamo k velikemu duhovniku Jezusu Kristusu za nove duhovne poklice, njihovo svetost in ne na zadnje za letošnje novomašnike.
Hkrati obhajamo praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ki sta sozavetnika Evrope in glavna zavetnika ljubljanske nadškofije. Nekateri nosite njuna imena. Želimo vam vse dobro.
Obžalujmo svoje grehe, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti.
NAGOVOR
Marsikaj bo ostalo nerazkritega iz življenja sv. Cirila in Metoda. Eno pa je jasno dokazano: njuna veličina. Darovala sta se slovanskemu svetu, ne le za ceno svojega udobja, ampak tudi za ceno svojega dobrega imena.
Njuno apostolsko delo med slovanskimi rodovi v 9. stol. je bilo nekaj povsem novega. Med površno pokristjanjene Slovane sta prišla s poznavanjem njihove govorice in sta jim že prinesla prvo književnost v njihovem jeziku. V stiku z njihovo kulturo sta v njej izrazila evangeljsko sporočilo, tako oplemenitila njihovo omiko in jo naredila krščansko. Med razloge za preživetje teh narodov je gotovo tudi njuno delo.
Po svoji notranjosti sta bila prakrščanska apostola. Po misijonski metodi najmodernejša misijonarja.
Koliko jim dolgujemo posebno mi! Ni dovolj, da ju imamo na oltarjih, da pišemo razprave. Bolj važno je, da nadaljujemo njuno poslanstvo.
Čim bolj je za naš narod položaj nemogoč, tembolj so potrebni pričevalci njunega kova. Če niso porušili njunega dela tedaj, ga ne bodo danes.
Naša himna bi morala biti: Ciril, Metod, varujta slovanski rod. Ne himna ob razbijanju pavk in činel, ampak preroška molitev v stiski časa, za našo vero, za naš narod, za Cerkev.
Drznem si biti čisto oseben in s pogledom na slovanska apostola omenim dogodek iz moje mladosti (pri 14 – tih letih). V Moravčah, kjer sem odraščal še s štirimi brati, smo imeli zavzetega in gorečega duhovnika. Spominjam se nekega večera, molitve v cerkvi še z drugimi fanti, med katerimi je več duhovnikov, in sprehoda na pokopališče. Nazaj grede sva se ustavila ob lurški kapelici. Takrat me je duhovnik Mrvar nagovoril in močno spodbudil: »Splača se po kolenih okrog sveta, da rešiš eno samo dušo.«
Prosimo Marijo, kraljico apostolov, naj po zgledu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, vsi duhovniki, redovniki, redovnice in pastoralni delavci, z navdušenjem širimo veselo novico evangelija ob molitveni podpori in darovanju trpljenja vseh preizkušenih. Amen
Petek, 6. julij 2018, Radio Ognjišče
PRVI PETEK
UVOD V MAŠO
Srčno pozdravljeni vsi v radijski kapeli, posvečeni sv. p. Piju in sv. Materi Tereziji, in vi, drage sestre in bratje, ki ste z nami doma in drugje, v Sloveniji in po svetu. Posebno toplo pozdravljeni starejši, bolniki, invalidi in vsi, ki na različne načine doživljate težo življenja.
Hvaležen sem duhovnikom in drugim pastoralnim delavcem, da smo danes in v teh dneh mnogim od vas prinesli na dom sv. obhajilo, ko obhajamo prvi petek.
Po prejemu obhajila tu v kapeli ali duhovnega obhajila pri vas doma se bomo izročili Jezusovemu Srcu.
Ob pogledu na pogumno sv. Marijo Goretti, ki danes goduje, in z drugim očesom na Božjega služabnika Antona Vovka, ki je umrl na jutrišnji dan pred 55 leti, priznajmo in obžalujmo svoje grehe, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti.
NAGOVOR
V dnevih mašniških posvečenj in novih maš – mimogrede, moja je bila na današnji dan pred 43-timi leti – nam pride prav slišani evangelij, ko Jezus pokliče Mateja za učenca. Naj – kakor njega – kliče fante in dekleta različnih imen, tudi iz naših družin in župnij.
V nadaljevanju evangelija smo videli Jezusa pri mizi z grešniki. Farizeji se nad njim spotikajo in ga obsojajo. Ne morejo razumeti, da se druži s cestninarji in grešniki, se ukvarja z bolniki, uslišuje prošnje poganom, graja nevero Izraela, zbira učence iz najnižjih slojev in sumljive preteklosti.
Jezusovo ravnanje me sili, da pristopam do ljudi, ki so daleč od Boga ali v zmoti, predvsem z Jezusovem usmiljenjem in s srcem.
Včeraj, v četrtek, sem bil v Sodražici na pogrebu starejše mame, ki sem jo poznal vsa leta, odkar sem duhovnik. Ob slovesu je njen sin med drugim povedal, »da je mama redno spremljala sveto mašo po radiu Ognjišče. Imela je veliko zaupanje v Jezusovo Srce. V sobi je želela imeti sliko Jezusovega Srca. Iz podobe Srca Jezusovega na steni, se mi je ponujal odgovor, od kod mamina neizmerna ljubezen, srčnost in dobrota, ki smo jo bili v življenju deležni. Mama je sprejela Jezusov nauk in po njem tudi živela. Bila je kot glina, On je bil njen podobar. Njena vera v izpolnjevanju zapovedi ljubezni do bližnjega je bila konkretna. Njeno srce je zaradi nas tudi krvavelo in bilo zavoljo naših hudobij in neumnosti potrto. Zato moramo mamo prositi tudi za odpuščanje.«
Tako kot ona vemo tudi mi, da so prvi petki dar Jezusovega Srca. Jezus je v 17. stoletju v zasebnem razodetju naročil Marjeti Mariji Alacoque, naj kristjani za vsak prvi petek v mesecu opravijo dobro spoved, prejmejo sveto obhajilo, naj več molijo ter z dobrimi deli in premagovanjem zadoščujejo za žalitve, s katerimi ga žalosti toliko ljudi. Prav tako nas vabi razodetje sv. Faustini Kowalski s podobo Usmiljenega Jezusa.
Sicer pa so tudi evangeljska poročila polna Jezusove velike ljubezni do grešnikov. Po omenjeni sv. Marjeti Mariji nam Jezus ponuja oprijemljive možnosti, da bi lažje in bolj zanesljivo prišli v nebesa. Podarja nam 12 obljub. Ena od njih se glasi, DA BODO MLAČNI POSTALI BOLJ GOREČI.
Sklenem z besedami, ki jih bomo po obhajilu izrekli ob izročitvi Jezusovemu Srcu: ZAHVALJUJEMO SE TI, DA SMEMO BITI TU PRED TEBOJ IN TE SLAVITI … TVOJI SMO IN TVOJI HOČEMO OSTATI … TI BODI NAŠE ŽIVLJENJE IN VSTAJENJE. AMEN.