Maše na Radiu Ognjišče, 2. teden
Ponedeljek, 16. julija 2018, 15. navadni teden II
KARMELSKA MATI BOŽJA
UVOD V MAŠO
Spoštovane poslušalke in poslušalci, vsi, ki spremljate sveto mašo iz kapele radia Ognjišče.
- V veselje mi je, da prenos svete maše na vaše domove, v bolnišnice, v kraje dopustov, v vozila in delavna mesta, doma in po svetu, kot pred dobrim tednom, začenjamo z Marijinim praznikom, tokrat Karmelske Matere Božje.
- Pred 140 leti so na današnji dan z Božjo služabnico sestro Leopoldino Brandis začele delovati v Sloveniji Marijine sestre, ki so posebej ob bolnih in tudi meni na Dobrovi nudijo dom in kapelo.
- Evharistično slavje naj v nas obnovi krstno milost, ki smo jo prejeli. Vem, da veste za datum krsta. Moj je na današnji dan.
Obžalujmo svoje grehe, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti.
NAGOVOR
V berilu smo slišali, kako je Bog zase izbral izraelski narod. Zato mu je pošiljal glasnike, preroke, danes bi rekli duhovnike. Eden največjih med njimi je bil Izaija. Danes smo ga slišali, kako našteva rojakom njihova zla početja, z namenom, da bi jih od njih odvrnil. Pravi, da bogoslužje, čeprav ga prirejajo z veliki slovesnostmi, Bogu ni všeč, ker so srca tistih, ki bogoslužje prirejajo, polna zla in krivice.
Omenjeni praznik Karmelske Matere Božje pa nas vprašuje, kako je z našim zaupanjem in otroško vdanostjo do Matere Marije. Praznik so v 14. stoletju ustanovili karmeličani. Je spomin na dogodek iz leta 1251, ko je Brezmadežna Mati izročila rjav škapulir sv. Simonu Stocku.
Kaj pa je škapulir? Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje, to je navodilo, ki ga izdajo v Rimu, odgovarja: »Je zunanje znamenje posebnega sinovskega in zaupnega odnosa, ki se vzpostavlja med Devico, Materjo in Kraljico Karmela ter pobožnimi verniki, ki se ji popolnoma zaupajo in prihajajo k njej polni zaupanja v njeno materinsko priprošnjo. Opozarja jih na prvenstvo duhovnega življenja in nujnost molitve.«
Splošni religijski leksikon pa zapiše, da je v katoliških redovih to širok platnen naramnik, ki se položi prek obleke tako, da čez prsi in hrbet sega do gležnjev. Kot del oprave ga nosijo benediktinci, karmeličani in dominikanci. Pomanjšan škapulir imajo pripadniki nekaterih bratovščin, oblati in tretjeredniki.
Danes nas opogumlja hvalospev pri maši za god Karmelske Matere Božje z besedami: »Blažena Devica Marija s svojo materino ljubeznijo neprenehoma skrbi za brate svojega Sina in nas razveseljuje na naši romarski poti h gori tvoje slave, ki je svetilnik tolažbe in utelešenje upanja vse Cerkve.«
Sklenimo z molitvijo
Marija, žena poslušanja, odpri nam ušesa;
pomagaj nam poslušati besede svojega sina Jezusa
sredi tisočev glasov tega sveta:
pomagaj nam poslušati resničnost, v kateri živimo,
vsakogar, ki ga srečamo,
še posebej uboge, in tiste, ki so v težavah.
Marija, žena odločitve, razsvetli nam razum in srce,
da bomo brez omahovanja izpolnjevali
besede tvojega Sina Jezusa;
nakloni nam pogum, da bomo sprejemali odločitve
ter ne bomo dopustili, da drugi usmerjajo naša življenja.
Marija, žena dejanja, izprosi nam milost,
da bodo naše roke in noge 'v naglici' krenile k drugim,
da jim bomo prinesli dobroto in ljubezen tvojega Sina Jezusa,
da bomo po tvojem zgledu svetu prinašali luč evangelija. Amen.
DUHOVNO OBHAJILO
V primeru, da obhajila ne morete prejeti zaradi zdravstvenega stanja ali da ne more do vas priti duhovnik, lahko prejmete duhovno obhajilo. V tem primeru obudite ljubezen do Jezusa in molitev, lahko tudi s svojimi besedami.
SLOVO
Vsem, ki danes obhajate godovni dan, želim Marijinega poslušanja, poguma v odločanju in dejanj, polnih dobrote in ljubezni. Na vas vse naj pride Božji blagoslov.
Torek, 17. julija 2018
ANGELI VARUHI
UVOD V MAŠO
Dragi vsi v radijski kapeli, na domovih, v bolnišnicah in povsod, kjer vas ujamejo valovi radia Ognjišče v Sloveniji in po svetu.
V berilu bomo slišali, »da je srce kralja vztrepetalo, kakor trepeče drevje v gozdu pred vetrom« (Iz 7,2).
Nikogar ni, ki bi se ob različnih naravnih pojavih, življenjskih situacijah in preizkušnjah, ki jih prinašata bolezen in starost, in še od tolikih drugih dejavnikov ne počutil zaskrbljenega. Prerok Izaija v nadaljevanju posreduje Božje naročilo: »Glej, da ostaneš miren! Nikar se ne boj!«
Mašno besedilo nas bo povezalo z angeli, našimi varuhi, ki naj bodo vedno z nami. Nas branijo vsega hudega, varujejo in vodijo, kot molimo v molitvi.
Priznajmo in obžalujmo svoje grehe, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti.
NAGOVOR
Ponovno bom čisto oseben in se opravičujem, če ste to že slišali. Pred leti me je žena bolnega moža poklicala po telefonu in prosila, da ga obiščem v bolnici. Pa še dodala, da se boji, kako bo sprejel duhovnika. – V nadaljevanju telefonskega pogovora me je prosila, naj ne bi prepoznal, da sem duhovnik. Potem pa sem jo vprašal, če misli, da obiščem moža kot angel. Pritrdila je.
– »Žal to nisem,« sem ji odgovoril.
In kako je mož sprejel duhovnikov obisk? Ne boste verjeli, kako se je razveselil in prejel vse zakramente.
Prepričan sem, da je v nas – kot v omenjenem primeru – prevečkrat zgrešena podoba angela varuha. Najpogosteje ga slikajo, kako spremlja otroka čez ozko brv, ki predstavlja življenjske nevarnosti.
Romano Guardini je zapisal: »Angel je najbolj zgodaj ustvarjena Božja stvar. Njegovo bitje je silna moč. Če se prikaže človeku, se njegova prva beseda glasi: 'Ne boj se!' – kar pomeni toliko kot trditev, da on sam daje moč … Med Bogom in njim vlada soglasje v tem, da angel skrbi za to, kar je svetega v človeku, ki mu je izročen od Boga. Angel čuva to sveto skozi zablodelost, trpljenje in smrt.« – Tako Guardini.
Premnogim kristjanom je misel na angele varuhe v veliko oporo pri resnem prizadevanju za življenje po evangeliju. Vsi bi se morali truditi, da smo angeli, ne le tisti v belem, kot pravi pesem. Priporočajmo sem jim ob godu 2. oktobra, kakor tudi vsak dan – in ne le otroci.
Vam starejšim in bolnim je najbrž poznana molitev, s katero v duhu vstopate v domačo cerkev. Tako gre:
STOPI, SVETI ANGEL, VARUH,
v cerkvi ti na prostor moj,
bodi tam pri sveti maši,
v duhu združen bom s teboj.
K darovanju tu položi
mojo dušo na oltar.
Moje križe, moje delo
Večnemu ponudi v dar.
Pri povzdigovanju
moli v sveti hostiji Boga,
prosi, da me skrije
v rano svojega Srca.
Dušam vernim, mojim dragim
nesi sveto Rešnjo Kri,
grešnike, umirajoče
z njo pokropi, grehe izmij.
Ko bo mašnik se obhajal,
tudi meni, angel moj,
sveto hostijo prinesi,
moli Jezusa z menoj.
Prosi, naj ves svet deležen
dragih mašnih bo darov,
meni pa na dom prinesi
svete maše blagoslov
(E. Kremžar)
SLOVO
Vsem je poznana pesem, ki jo navadno zapojemo pred večernim počitkom: ANGELČEK VARUH MOJ, VARUJ ME TI NOCOJ … TI BOŠ PRI MENI STAL, TI ME BOŠ VAROVAL …
V objemu angela varuha sprejmimo Božji blagoslov.
Sreda, 18. julija 2018
SVETI JOŽEF
UVOD V MAŠO
Dragi vsi, ki se na svojih domovih, v bolnišnicah, domovih za ostarele in drugih zavodih, v avtomobilu, tudi v hlevu, doma in po svetu, pridružujete nam v radijski kapeli.
Ob preudarnih in zavzetih možeh in ženah ima tudi radio Ognjišče svojo kapelo.
– Ker nas ne vidite, vam povem, da nas je zbranih okoli oltarja približno za zbor 12-ih apostolov z ministrantom Davidom. – Na steni je tabernakelj, ob njem veliki podobi zavetnikov kapele sv. p. Pija in sv. Matere Terezije, ob njih pa njuni relikviji. Na stenah je 12 apostolov, delo radijca Jožeta Bartolja.
– Ob vstopu v kapelo smo se pokrižali z blagoslovljeno vodo in hkrati pokleknili. V duhu smo si priklicali v zavest vse tri Božje osebe in počastili Najsvetejše ter se spomnili svojega krsta in krstnih zavetnikov.
Danes je na oltarju tudi podoba sv. Jožefa. Zaščitniku svete Cerkve, Stebru družin in Upanju bolnikov se želimo danes posebej priporočiti.
Priznajmo in obžalujmo svoje grehe, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti.
NAGOVOR
Dragi vsi v kapeli in drugod. Hvaležen sem staršem, pa tudi duhovnikom, ki so mi že v rani mladosti znali osmisliti vsak dan v tednu. – Še kot ministrant v moravški župniji sem slišal, da je nedelja Gospodov dan, ki nas spominja na veliko noč. Ta dan smo šli vedno k maši, razen če smo bili bolni.
Ob delavnikih, ko ni večjih svetnikov, lahko vzamemo različna mašna besedila. V ponedeljek počastimo Sveto Trojico. V torek, kot včeraj, se priporočamo angelom varuhom. Ob sredah, tako tudi danes, se priporočamo sv. Jožefu,
v četrtek evharistiji, v petek Jezusovemu trpljenju in v soboto Mariji.
Iz prejšnjih besed se razume, da danes »zremo« sv. Jožefa, zakonitega Marijinega moža. Vse njegovo življenje je bilo dolgotrajno dejanje vere in pokorščine v kar najbolj nejasnih in človeško težkih okoliščinah. Boga je ljubil
z vsem srcem, z vso mislijo, z vsemi močmi.
Sv. Jožef tudi danes zavzema važno mesto v Cerkvi, ogromni družini vernikov, in nadaljuje delo tihega in skrbnega varuha, ki ga je začel v mali nazareški družini.
Naj ne pozabi pri Bogu prositi za naše može in očete. Marsičesa ni razumel. Ob iskanju rešitev mu je pomagal Bog. Vse do smrti je izpolnjeval sveto nalogo kot Marijin mož in kot Kristusov varuh. – Naj ob Jožefovem vzoru naši možje in očetje rastejo v krščanske osebnosti.
Sv. Jožef spada med male, ki želijo sprejeti Jezusa, če se navežem na današnji evangelij. Nič zato, če nismo obdarjeni z učenostjo, bogastvom, zdravjem in smo v letih … Vse to in še toliko drugega za prijateljstvo z Jezusom ni potrebno.
V evangeliju se Jezus obrača tudi na tiste, ki trdijo, da Boga ne potrebujejo, ker svoje zadeve urejajo z Bogom sami. Motijo se. K Očetu je mogoče priti le po Jezusu, ker se Oče le po Jezusu ljudem razodeva, zatrjuje jezuit p. Cerar. In nadaljuje, da se je Jezus pripravljen razodeti vsakomur, saj je prišel odrešit vse ljudi. Razliko, komu se razodene in komu ne, delajo ljudje, kolikor se njegovemu razodetju odprejo ali zaprejo.
Sv. Jožef je v Jezusovi in Marijini družbi postajal notranji človek in odgovorno živel svoje krščanstvo. Naj bo zgled in priprošnjik tudi nam. Amen.
SLOVO
Duhovnik nas bo s pozdravom »Pojdite v miru« poslal v vsakdanje življenje, da bi to, o čemer smo bili poučeni in duhovno obogateni, povsod pričali za Boga, temu primerno govorili, delali, vzgajali druge, jih spodbujali.
Zato: GOSPOD, Z VAMI …
Četrtek, 19. julija 2018
EVHARISTIJA
UVOD V MAŠO
Dragi vsi, ki ste danes prišli k sveti maši v radijsko kapelo, in vi, ki nas boste spremljali drugje. Potem ko smo bili v torek pri maši intenzivneje z angeli, včeraj s sv. Jožefom, bomo danes, v četrtek, na dan zadnje večerje, zazrti v evharistijo.
Od včeraj vam je že bolj domače svetišče, od koder je prenos svete maše v tem mesecu. Še bolj kot drugje tu čutimo, da je oltar središče, okoli katerega smo se zbrali.
Duhovnik poljubi oltar ob začetku in spet na koncu mašne daritve. Poljubi ga tudi v imenu vseh, ki prisostvujejo bogoslužju, in tudi vas, ki vas Gospod vabi k hoji za njim s križem bolezni in starosti, ali vam je drugače onemogočeno, da bi bili »v živo« pri sveti maši.
Poljub oltarja je znamenje zaveze med nami in Kristusom. Je znamenje, da smo njegovi in da smo združeni z njim v skupnost, ki se imenuje Cerkev.
Poljub oltarja na začetku maše je tudi naša izpoved daritvene volje, ki jo moramo imeti pri evharistični daritvi. V poljub oltarja polaga duhovnik svoje in vaše življenje, kakor bi hotel povedati: »Gospod, glej na nas, tukaj smo, tebi se darujemo, tebi živimo!«
Poznan pa nam je tudi poljub Juda izdajalca po zadnji večerji. Obžalujmo vse nezvestobe, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti.
NAGOVOR
V tem kratkem delu maše smo že kar nekaj storili. Z besedo in trkanjem na prsi smo priznali svojo grešnost, z vzklikanjem »Gospod, usmili se, Kristus, usmili se« pa smo se uglasili za poslušanje Božje besede.
Začetni obred svete maše sklepa glavna mašna prošnja, ob nedeljah in praznikih pa še slava. Glavno mašno prošnjo moli duhovnik kot predstojnik vsega občestva, ki je zbrano pri sveti maši. Ko nas duhovnik povabi k molitvi, se zavejmo, da stojimo pred Bogom, in k prošnji, ki jo duhovnik moli iz mašne knjige, v srcu izrecimo tudi svoje prošnje. To je torej trenutek, ko smo vsi skupaj združeni v molitvi k Bogu.
Naš odgovor na glavno prošnjo, ki jo duhovnik moli z dvignjenimi rokami, je »amen«, kar pomeni našo pritrditev oziroma naš »da«. S tem izjavljamo, da imamo to, kar molimo in kar moli v našem imenu duhovnik, za resnično.
V nadaljevanju smo po ZAČETNEM OBREDU začeli BESEDNO BOGOSLUŽJE z berilom, psalmom, alelujo in evangelijem. Povabljeni smo, da Božjo besedo sprejemamo v veri, da bomo deležni spodbude in bo naše srce z večjo voljo sledilo Bogu. Iz tega pa se bosta rodila tudi molitev in mir.
Besede današnjega evangelija »Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi«(Mt 11,28) so namenjene nam, vsakemu od nas. Mnogo je razlogov, ugotavljamo s pokojnim patrom Cerarjem, zakaj smo ljudje utrujeni in obteženi: vsakdanje dolžnosti v družini, v službi, šoli, državi, gospodarstvu, politiki, kulturi. Splošno upadanje moralnih vrednot. Nesloga med zakonci, razdori med sosedi in sodelavci, spori med generacijami. Zraven tega pa še bolezni, nezgode, nesreče, suše, toče, požari, povodnji, slabe letine … Jezus nas vabi, naj z vsem tem prihajamo predenj in vse to preložimo nanj.
To storimo v prošnjah za vse potrebe, ko kot Božje ljudstvo izvršujemo nalogo svojega duhovništva in v veri izročamo vse naše skrbi, nevšečnosti in težave Bogu, ki nas spremlja in vedno vabi, da mu zaupamo. Ob nedeljah in praznikih pa pred prošnjami molimo še nicejsko-carigrajsko veroizpoved, ki je daljša od apostolske, ki jo molimo pred rožnim vencem.
Te preproste besede naj nam pomagajo za boljše sodelovanje pri evharistični daritvi.
SLOVO
Danes smo bili pri sveti maši povabljeni, da bi še polnejše razumeli vsebino posameznega dela maše in pravo notranjo držo. Potem ko nas je Jezus »poživil«, o tem premišljujmo in to prinašajmo na naše domove in vsa občestva.
NAJ BO GOSPOD …
Petek, 20. julija 2018
POVIŠANJE SV. KRIŽA
UVOD V MAŠO
Že drugi teden smem z vami v radijski kapeli – ali kjer koli se nahajate –obhajati mašno daritev. Ta petek se oziramo z ljubečim pogledom na križ, na Srce, ki se je dalo in se daje za nas pri vsaki daritvi.
V današnjem evangeliju Jezus brani učence pred farizeji. Pokaže, da je sobotni počitek v službi ljudi in ne nad njimi. Zapovedi ne smejo zasenčiti ljubezni. Boga častim s pokorščino, zaupanjem do njega in usmiljenjem do ubogih.
Ta mašna daritev naj nas utrdi v posnemanju Jezusove skrbi do trpečih in za občutljivost do ubogih in bolnih.
Duhovnikovo umivanje rok pri darovanju nam hoče sporočiti, da moramo biti pred Bogom očiščeni grehov. Naše roke so namreč simbol dejanj, ki jih opravljamo v vsakdanjem življenju. Vedno znova smo poklicani k temu, da sprejemamo medse Kristusa s čistimi in pripravljenimi srci. To izraža tudi kratka molitev, ki jo duhovnik moli med umivanjem rok: »Izmij, Gospod, mojo krivdo in očisti me grehov.«
To naj storimo tudi na začetku svete maše, zato obžalujmo svoje grehe.
NAGOVOR
Dragi bratje in sestre, vsi, ki ste z nami pri sveti maši. Tudi danes bomo na oltar prinesli kruh in vino. S tem prinašamo sebe, svoje življenje in naš svet, kot poje pesem: »Oče večni, na oltar tebi smo prinesli v dar kruh in vino in življenje, naše delo in trpljenje …«
Ko duhovnik vliva v kelih vino in vodo, izgovarja besede: »Po skrivnosti te vode in tega vina naj postanemo deležni Božje narave Kristusa, ki je bil deležen naše človeške narave.«
Po prošnji nad darovi sledi hvalospev. Za tem pa evharistična molitev, ki je vrhunec svete maše in v njej posvetilne besede, kakor jih je izgovarjal Jezus pri zadnji večerji.
Sklep evharistične molitve spremlja povzdigovanje Svetega Rešnjega telesa in krvi ter duhovnikove besede: »Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu …«
Preden pristopimo k obhajilu, moramo na srečanje s Kristusom še enkrat pripraviti svoje srce za Gospoda. Molitev očenaša je že od nekdaj veljala kot neposredna priprava na prejem svetega obhajila.
Lomljenje velike hostije pomeni Jezusovo smrt. Duhovnik jo potem povzdigne in jo skupaj z verniki počasti z zahvalo. To je najbolj pretresljiv dogodek med sveto mašo.
Od razlomljene hostije duhovnik spusti majhen košček v kelih. S tem želi poudariti edinost Cerkve pri Kristusovi daritvi in povezanost s papežem in škofi.
Obhajilo je trenutek srečanja s Kristusom. Kadar obhajila ne morete prejeti zaradi zdravstvenega stanja ali ne more do vas priti duhovnik, lahko prejmete duhovno obhajilo. V tem primeru obudite vero v Jezusa in željo po Njem. Pomenljive so duhovnikove besede ob pomivanju keliha, ki jih nikoli glasno ne slišite: »Gospod, kar smo zaužili z usti, naj prejmemo s čistim srcem, kar si nam podaril v sedanjem življenju, naj nam bo zdravilo za večnost.«
Mašna daritev se konča s SKLEPNIM OBREDOM, blagoslovom in odslovitvijo v vsakdanjo resničnost. Po odslovitvi odhajamo med naše bližnje, da bi mi njim postali »obhajilo«, da bi jim prinesli Jezusa Kristusa in s tem mir, tolažbo, gotovost, veselje …
Pa še tole za konec. V drobni knjižici Zgodbe iz puščave Bruna Ferrera (str. 48) sem prebral: »Neki misijonar v Papui Novi Gvineji je opazil, da se eden od njegovih novih kristjanov, ponosen poglavar kanaškega plemena, na koncu vsake maše približa tabernaklju in tam, pokončen kot palma in gol do pasu, kar dolgo stoji. Ta človek je bil zelo preprost, saj se ni še naučil niti brati. – Nekega dne misijonar ni mogel več premagovati svoje radovednosti. Vprašal je poglavarja, kaj dela, tako miren in tih, pred tabernakljem. – Z nasmeškom na obrazu mu je kanak odgovoril: 'Sončim svojo dušo.'«
Bratje in sestre. Ker sklepam svete maše iz kapele radia Ognjišče, se vam zahvaljujem: vam v kapeli za sodelovanje v živo, vam doma in drugod, po Sloveniji in po svetu, pa za vztrajnost. Ne nazadnje tudi vsem na radiu Ognjišče, ki omogočate prenos maš na domove.
Vsem želim, da se »sončimo« pred tabernakljem in v vsaki evharistični daritvi. Skušal sem vam v kratkem odstreti tančico skrivnosti, da bo Jezus, Sonce prišel do vas in vas grel. Ob Njegovih in Marijinih žarkih pa molite tudi zame, kakor molim jaz za vas.
SLOVO
Danes smo bili pri sveti maši povabljeni, da bi še polnejše razumeli vsebino posameznega dela maše in pravo notranjo držo. Potem ko nas je Jezus »poživil«, o tem premišljujmo in prinašajmo to na naše domove in vsa občestva.
NAJ BO GOSPOD …