Sveta maša na Kureščku

KUREŠČEK, 13.  december 2018

V prvem delu današnjega odlomka v berilu, navaja prerok Izaija, kakšen je Izraelov Bog. Je edini Gospod, ki naj ga Izrael priznava, je vreden, da mu ljudstvo zaupa. Ničesar naj se človek ne boji, ker mu je Bog pomočnik. Je tisti, ki prinaša zmago in veselje. – Vse to je bilo treba ljudem ponovno naglašati, tudi danes.

V nadaljevanju govori prerok o obilici vode, ki bo deželo naredilo rodovitno. Ljudstva so doživljala pomanjkanje vode, zato je bila voda toliko bolj cenjena. – Jezus je več stoletij pozneje povedal Samarijanki, da bo voda, ki jo bo on dal, žuborela v večno življenje. Še prej je na ohceti v Kani spremenil vodo v vino in tako naznanil svatbeno gostijo Boga z ljudmi.

Današnji odlomek iz preroka Izaija je zelo primeren za god sv. Lucije (284-304), ki je Jezusa vzljubila že v mladosti, mu obljubila devištvo in umrla stara komaj 20 let.

Devica Lucija je mučeniško usmrčena okoli leta 303 v Sirakuzi, ena izmed petnajstih svetnikov, imenovanih v mašnem rimskem kanonu takoj po spremenjenju. Vsi petnajsti so svetniki mučenci. Kajti svetnik je bil za prve kristjane samo tisti, ki je svoje pričevanje za Kristusa potrdil s svojo krvjo.

Na današnji god sv. Lucije se zahvalimo Bogu za naše otroke, ki kakor luči razsvetljujejo naše družine, družbo in Cerkev. Molimo za tiste otroke, ki jim ni bilo dano zagledati luč sveta. Naj bo to sveto opravilo razsvetljeno od nas, »od sreče žarečih«!

Njena mati jo je želela poročiti z bogatim mladeničem, Lucija pa je poroko odločno zavrnila, ker je svoje srce že izročila Bogu, doto pa razdelila ubogim. Kljub grožnjam ni hotela zatajiti svoje vere, zato jo je sodnik dal žgati z ognjem, polivati z vrelim oljem in s smolo.

Lucija je v svoji odločitvi ostala trdna in neuklonljiva, kajti Gospod, ki mu je obljubila zvestobo, ji je pomagal, zato so jo na koncu obsodili na smrt z obglavljenjem. Pred smrtjo je še prejela evharistijo, napovedala skorajšnjo smrt cesarja Dioklecijana in konec preganjanja kristjanov. Njena prerokba pa se je uresničila čez 8 let, ko so po Konstantinovi zmagi smeli kristjani vero javno izpovedovati.

Sveta Lucija je bila otrok luči ne le po imenu, ampak je to pokazala tudi s svojim življenjem. Kot kristjanka je pogumno pričevala in trdno zaupala Bogu. Naj nam bo v spodbudo, da bomo tudi mi na vse gledali z ljubečim pogledom in v vsem iskali najprej dobro.

Tako, v smislu BB, preroka Izaija, da je Bog vreden, da mu ljudstvo zaupa, se ne boji, ker mu je pomočnik. Pa tudi, da Bog daje dovolj vode spoznanja, pomoči, da razumemo čas in tudi prihajajoče praznike, molimo za matere in očete nerojenih otrok, s temi besedami:

Bog, naš Oče!

Ti Ijubiš življenje, ker si življenje samo

in začetek vsega, kar biva.

Prosimo te za starše nerojenih otrok.

Blagoslovi tiste,

ki se svojega otroka veselijo.

Potolaži vse, ki se jim spočeti otrok,

čeprav zaželen, ni mogel roditi.

Utrdi upanje zakoncem,

ki ne morejo imeti otrok;

v tem križu jim pomagaj najti

vir duhovne rodovitnosti.

Milostno se ozri na matere in očete,

ki svojemu spočetemu otroku

ne pustijo živeti.

Daj jim spoznati, da je spočeto bitje

že od prvega trenutka pravi otrok.

Opogumi jih,

da sprejmejo to novo življenje.

Pošlji jim dobrih Ijudi,

ki jih bodo v stiskah razumeli

in jim pomagali.

Dobri Oče, ti vidiš v človekovo srce:

olajšaj bolečine

in zaceli rane preizkušenim.

Na priprošnjo Matere Marije,

obvaruj družine in ohrani naš narod.

Po Kristusu, našem Gospodu.

Amen.