Sveti trije kralji

Sv. Avguštin na praznik, ko je bil komaj uveden:

»Pred nekaj dnevi smo obhajali Gospodovo rojstvo, danes nič manj slovesno obhajamo njegovo razglašenje, s katerim se je začel razodevati poganom… Rodil se je on, ki je vogelni kamen… Judovske pastirje je privedel k  njemu angel, poganske modrece pa pojavitev zvezde« (Govor 201, 1).

Danes obhajamo vesoljnost Cerkve- misijonski dan.

Praznični evangeljski odlomek nam predstavi tri vrste ljudi: modre z Vzhoda, velike duhovnike in pismouke, kralja Heroda. Vsak do njih predstavlja nas same in naš odnos do resnice.

Modri živijo daleč od resnice, vendar jo iščejo in so pripravljeni iti, kamor je potrebno,da jo najdejo. Opazujejo stvarstvo in prepoznavajo znamenj. Ob primernem času zapustijo svet varnosti in gotovosti ter gredo na pot, da bi prišli do polnosti resnice.

Veliki duhovniki in pismouki živijo v Jeruzalemu, v bližini kraljeve palače. Resnico poznajo, ker prebirajo Pisma, vendar niso zanjo pripravljeni narediti ničesar. Raje imajo udobje svojih prepričanj in pogledov.

Kralj Herod živi v palači, na kraju moči in oblasti. Resnice ne pozna, vendar se takrat, ko bi jo lahko spoznal, izkaže, da si je niti ne želi poznati, in je za to, da jo zakrije, pripravljen tudi ubijati.

Evangelij pomenljivo pove, da se je nad Jeruzalemom zvezda vodnica skrila, ker tam bodo zaman iskali novorojenega kralja. In kje so našli Jezusa? Našli so ga med preprostimi ljudmi, med priseljenci, med pastirji in drugimi obrobniki takratne družbe.

Bog nas preseneča. Ne prihaja v blišču in siju, temveč neprepoznavno za tiste, ki ga iščejo v palačah.

Bog se da najti le preprostim in iskrenim ter ponižnim dušam, ki znajo poklekniti, ker učlovečeni Bog ne biva nad zvezdami, temveč v jaslih, ne leži na zlatu, temveč na blatu sveta.

Slika na stranskem oltarju ljubljanske stolnice. Kralji se globoko priklonijo Novorojenemu.

Evangelij poroča, da so se modri z Vzhoda vrnili po drugi poti domov. Kdor se sreča z Bogom, spremeni svoje življenjske poti in smeri. Kakor so prej sledili zvezdi vodnici na nebu, tako so sedaj sami postali kažipot Bogu. To je najgloblje sporočilo današnjega praznika Razglašenja Gospodovega, da bi tudi mi bili kažipoti k Bogu, da bi mi bili peti evangelij, ki ga drugi najraje berejo, ker nas opazujejo, ali živimo po božji besedi ali ne.

Praznik Svetih treh kraljev torej pomeni, da bi bili tudi mi pričevalci Boga, ki je med nami kot EMANUEL (jaslice), kot sopotnik naših dni in noči, naš zvesti spremljevalec v vseh naših bridkostih in radostih.

Sklenimo z molitvijo (Božo Rustja, Zgodbe za advent in božič146)

O Bog,

ti bivaš v nedostopni svetlobi,

toda odsev tvoje slave vidimo v otroku v jaslih.

Modri z Vzhoda so videli zvezdo

in njena svetloba jih je vodila,

ko so odšli na pot,

da bi te iskali, našli in te počastili,

da bi te iskali, te našli in te molili.

S seboj so vzeli dragocena darila zate:

zlato hvaležne ljubezni,

kadilo spoštljivega češčenja,

miro tihe bolečine.

Ko so pokleknili pred tebe, so pozabili nase.

Ko so pozabili nase, si bil ti navzoč v njih.

Njihove želje so se izpolnile.

Izročili so ti svoje darove:

zlato kot večnemu kralju,

kadilo kot pravemu Bogu,

miro kot umrljivemu človeku,

da bi dal življenje za vse ljudi,

da bi ozdravil njihove rane.

Na svoji poti k tebi sem pogosto izgubljen,

ne vem kje sem

in ne vidim jasno cilja svoje poti.

Včasih mi zmanjka poguma in moči,

ne morem več naprej.

Najraje bi se ustavil in odnehal.

Daj, da v mojem srcu ne ugasne zvezda,

ki me bo varno vodila k tebi,

ki edini moreš potešiti moje hrepenenje.

Učlovečeno Dete, otrok v jaslih,

v katerem je zasijala Očetova slava,

bodi moja zvezda vodnica,

da v življenju ne zgrešim prave poti.

To te prosim z brezmejnim zaupanjem,

ker si ti postal eden izmed nas

in poznaš naše potrebe in želje nas vseh. Amen