Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte

Drugi katehezi lahko prisluhnete na naslednji povezavi: http://radio.ognjisce.si/sl/211/utrip/29222/

DRUGA KATEHEZA: »ZASTONJ STE PREJELI, ZASTONJ DAJAJTE!« (Mt 10,8)

16. februar 2019

Dragi poslušalci, drage poslušalke, lepo pozdravljeni v nocojšnji radijski katehezi, ki jo posebej namenjamo vsem bolnikom in njihovim svojcem. Kateheze pripravlja msgr. Miro Šlibar,  odgovoren za pastoralo zdravja pri Slovenski škofovski konferenci in lurški kaplan. Lep dober večer, gospod Šlibar.

Nocojšnja kateheza bo posvečena prazniku Lurške Matere Božje, predstavili pa bomo tudi letošnjo papeževo poslanico bolnikom. Ampak, začeli bomo pa z molitvijo, kajne.

Na računalniku imam pogosto odprto lurško stran s prikazom lurške votline. V duhu z vami večkrat zmolim kratko molitev, drage poslušalke in poslušalci radia Ognjišče.

Tako naj bo tudi zdaj, na začetku druge radijske kateheze za bolnike in vse preizkušane, pa ne le zanje in za vas.

Del te molitve, ki jo je pred leti sestavila ena od naših lurških romark, bom sedaj zmolil z vami. Povabim vas, da v duhu sodelujete.

Marija, vse nas imaš neskončno rada. Tvoje materinsko Srce se veseli, ko nas gledaš, ko prihajamo k tebi. Vsak s svojimi močmi in vsak s svojo ljubeznijo do tebe in do Boga. – Vse nas blagoslavljaš: doma in drugje, posebno pa v Lurdu, romarskem pribežališču bolnikov, invalidov in vseh drugih iskalcev Božje moči in Ljubezni; pri votlini, kjer si se dotaknila človeštva in še danes deliš toliko milosti.

Skupaj zmolimo še zdravamarijo … Lurška Mati Božja, prosi za nas! Sveti Jožef, prosi za nas! Sveta Bernardka Lurška, prosi za nas! Vsi naši krstni zavetniki, prosite za nas!

Nadaljevanje romarkine molitve pa bomo zmolili za konec kateheze pred posebnim blagoslovom, ki ga prejmemo v Lurdu.

Gospod Šlibar, v prejšnji katehezi ste poslušalce povabili k sodelovanju; povejte prosim, so se odzvali na vaše povabilo, vas je kaj še posebej nagovorilo. Je morda kdo komentiral tudi domačo nalogo, ki ste nam jo predlagali?

 

ZAHVALA

* Hvala za lepo izdelano »domačo nalogo«. Prepričan sem, da je bil marsikdo v teh tednih vesel vašega obiska. Prav tako verjamem, da ste vi, ki vam ni prizaneseno z boleznijo in z drugimi preizkušnjami, kakšen »križ« z večjo ljubeznijo sprejeli in darovali za ljudi ali druge namene.

* Hvala za telefonske klice, mnenja, dopolnila, vprašanja, pa tudi zapise prek interneta. V prihodnjih katehezah jih bom upošteval. Posebno me je nagovorila oseba, ki se z velikim zaupanjem priporoča Svetim Trem kraljem za srečno zadnjo uro.

Zanimalo vas je tudi, zakaj večkrat poudarjam, da tudi meni ni prizaneseno z boleznimi. Ob tem omenim zgovoren zapis na novomašni podobici izpred štiriinštiridesetih let, ki osmisli moje nevšečnosti: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28). Tako še z večjim pogumom kaj povem, ker sem tudi sam prebolel raka in tudi drugih tegob se ni manjkalo.

Tako, prejšnjič ste nam obljubili, da boste tudi o tej svoji preizkušnji spregovorili v eni od prihodnjih katehez, nocoj pa bo poudarek na Lurški Materi Božji, ki je zaznamovala mnoga življenja. Preden čisto zares začnemo z nocojšnjo temo, pa morda še nekaj besed o tem, komu namenjamo našo katehezo.

Radijski katehezi vsako tretjo soboto v mesecu so dali naslov Kateheza za bolnike in druge preizkušane. Ali greste torej zdravi lahko spat ali k televizorju ali pa odprete drugo postajo?

V isti sapi se vprašujem: Kdo pa je zdrav? Popolnoma zdrav? Ali ni Slovenija ena sama velika bolnišnica? In mi vsi bolniki? Ali ne potrjujete to tudi vi, ki se pridružujete opoldanski molitvi po zvonjenju in skupaj molimo po prošnjah poslušalcev. Če le morem, tudi sam molim z vami. Ali ni največ prošenj prav za zdravje, srečno operacijo, dobro okrevanje, za srečen porod …

O čem bo torej tekla beseda nocoj ...

Po knjigi Duhovno spremljanje bolnikov bi nadaljeval s predstavitvijo bolnika, njegovo izkušnjo izgnanstva. Ob tem naslovu berem, da zgodovina, literatura in vsakodnevno izkustvo govorijo o veliki raznolikosti oseb, ki so zboleli. Tudi odzivi na bolezen so različni.

So ljudje, ki kakor Tobija sprejmejo bolezen iz Božjih rok. So ljudje, ki padejo v depresijo ali se upirajo ob močnih napadih jeze. Jobov klic odmeva v bolniških sobah, po hišah, kjer bolniki skupaj s svojimi bližnjimi doživljajo napredovanje bolezni.

Če prebereš Psalme, naletiš na številne molitve, ki jih bolni namenijo Bogu. Seveda ne moremo pozabiti številnih s tesnobo prežetih tožb, ki so kot nekakšen odmev Kristusove tožbe na križu: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« in združene z občutki zapuščenosti. A je v njih zaznati tudi veliko zaupanja: »V tvoje roke izročam svojo dušo!«

Smo v mesecu februarju in 11. februarja, na god Lurške Matere Božje smo obeležili svetovni dan bolnikov. Tudi letos je papež objavil poslanico bolnikom in jo naslovil z besedami Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Od kdaj in kje se obhaja svetovni dan bolnikov?

Uvedel ga je papež sv. Janez Pavel II. leta 1993. Čeprav ga obhaja Cerkev po vsem svetu, so bile kdaj določene tudi celine in kraji, zlasti romarski, kjer se je na poseben način obhajal ta dan, krajevni in vesoljni Cerkvi v spodbudo in duhovni navdih. Lurd, Fatima, Loreto, Altötting, Guadalupe, Adelaide, Seul, Sydney, Washington … in druga mesta so bila tedaj središče dogajanj. Letošnje obhajanje, sedemindvajseto, bo v Kalkuti v Indiji.

Zakaj obhajamo svetovni dan bolnikov na praznik Lurške Matere Božje?

Vsi vsaj malo poznamo zgodbo o Lurdu. Leta 1858 se je Devica Marija kot prelepa Gospa prikazala revni pastirici Bernardki v votlini ob reki Gavi. Marija je deklici naročila, naj koplje tam, kjer je stala, in na dan bo privrela zdravilna voda. Ko ji je Marija naročila, naj pije iz izvira, je kopala, dokler ni odkrila blatne vode. Drugi ljudje so kopali naprej in v skladu s sporočilom je voda postala bistra. Tedaj se je začelo, končalo pa po 18-ih prikazovanjih 16. julija 1858.

Ves čas je Bernardka ostala preprosta. Učila se je odvračati pozornost od sebe, kar ni običajno. Je pa veliko sporočilo svetu, ki tako neznansko ceni podobo, razvpitost in javni ugled. Bernardka je po osmih letih želela vstopiti v samostan sester usmiljenk v Neversu, kjer je tudi pokopana.

Lurd je v 161 letih, odkar se je Marija 1858 prikazala Bernardki Soubirous, postal najbolj znano in najbolj obiskano romarsko središče, kjer se zbirajo romarji z vsega sveta.

Skozi zgodovino je postal tudi kraj številnih čudežev. V tisoče gredo. Samo tistih, ki jih je Cerkev uradno priznala po zahtevnem in natančnem preiskovalnem postopku, je sedemdeset. Zadnje priznanje je bilo letos v januarju. O njem smo slišali tudi na radiu Ognjišče.

Želimo si, da bi vsakokratno romanje v Lurd in druga romanja v domača svetišča, kakor tudi vse molitve k Mariji, okrepili doživetje Božje in Marijine bližine.

Kako vsakokratni papež nagovori bolne in druge za svetovni dan bolnikov?

Vsakokratni papež napiše poslanico za svetovni dan bolnikov. Tako so se zvrstili: sv. Janez Pavel II. (1978–2005), Benedikt XVI. (2005–2013) in Frančišek (od 2013). Poslanico vsakokratni papež naslovi na verne kristjane in ljudi dobre volje. Poslanica vsebuje pomembna sporočila bolnikom, svojcem, zdravstvenim delavcem, bolnišničnim in drugim duhovnikom, redovnikom, redovnicam in sploh pastoralnim delavcem, kakor tudi državnikom in odgovornim v Cerkvi.

Je pa svetovni dan bolnikov povezan tudi z romanji, kajne?

Ne pozabimo, da so se že pred začetkom svetovnih dni po mnogih deželah udomačila narodna in druga romanja bolnikov, starejših in invalidov, kot so naša na Brezje in druge božje poti. Tovrstna romanja navdihujejo in dopolnjujejo to, kar se dogaja na svetovni ravni.

V naslednjih besedah pa se boste razveselili, ko se boste spominjali vaših romanj v škofijska božjepotna Marijina svetišča ali drugam, pa ne le ob svetovnem dnevu bolnikov. Kdo od vas ne ve za vseslovensko romanje bolnikov, invalidov in starejših na Brezje, vsako leto tretjo junijsko soboto. Tudi druga romanja so običajno v poletnem času.

Vem, da vam srce kar poje ob lepih spominih na romanja v vaša božjepotna svetišča, ki so v naši lepi Sloveniji, ali tudi v bolj oddaljena, kot so Lurd, Fatima, Medžugorje …

In zdaj vprašanje, ki bi morda sodilo na začetek nocojšnje kateheze: zakaj pravzaprav obhajamo svetovni dan bolnikov?

Svetovni dan bolnikov, ki ga obhajamo 11. februarja, na god Lurške Matere Božje, ne more biti samo dan, ki bi ga zabeležili v kroniko Cerkve in krajevnih Cerkva. Njegova sporočilna vrednost je v novih spodbudah in pregledu skupnega dela v skrbi za trpeče.

Povedano kratko: svetovni dan bolnikov, ki ga vsako leto obhajamo v Cerkvi, želi biti znamenje navzočnosti Cerkve v svetu – kot usmiljenega Samarijana v službi vseh, ki kakorkoli trpijo.

Lurško Mater Božjo tako vsako leto prosimo, naj vsem izprosi, da bomo po njenem zgledu lažje sprejemali vse trpljenje, in postali »hitri« in »občutljivi« v spremljanju bolnih.

In zdaj sva pri vsebini letošnje poslanice. O čem govori?

Njen naslov: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte« (Mt 10,8). Stavek je iz nadaljevanja Jezusovih naročil apostolom, ko jih vabi, naj ozdravljajo bolnike, mrtve obujajo, gobave očiščujejo, demone izganjajo.

Kako je mene nagovorila letošnja poslanica? Priznati moram, da v ponedeljek, na praznik Lurške Matere Božje, res nisem bil v Kalkuti v Indiji, sem bil pa na Brezjah, kjer je škof Jamnik vodil mašno slavje in so prisotni, ki so to želeli, lahko prejeli tudi zakrament bolniškega maziljenja. Mislil in molil sem tudi za vas.

In kako vas  nagovarja letošnja poslanica?

* Razveselila me je papeževa beseda, da je Cerkev Mati vseh otrok, zlasti bolnikov.

* Takoj za tem papež poudari, da živimo evangelij najbolj popolno takrat, ko smo podobni usmiljenemu Samarijanu v velikodušnem služenju. To naj ne bo le v strokovnem pristopu k bolniku, pač pa v ljubečem objemu. – Hvala vsem, ki z menoj to počnete.

* Ker je človek preveč zagledan vase in v svoje potrebe, papež spodbuja pogovor, ki vodi k velikodušnemu podarjanju. Ob tem mi je všeč, da papež poudari, da smo vsi ranljivi in kaj hitro potrebujemo pomoč. In ob tem pomembno papeževo povabilo: vsi bodimo ponižni v dajanju in sprejemanju pomoči.

* Za vzor nesebične ljubezni papež pokaže na sv. mater Terezijo iz Kalkute. Papež, ki v svojih pridigah in nagovorih zagotovo ne pozabi na uboge vseh vrst, tudi tu zapiše: »Sveta mati Terezija nam pomaga razumeti, da mora biti edino merilo delovanja nesebična ljubezen do vsakega človeka, ne glede na njegov jezik, kulturo, narodnost ali vero. Njen zgled nas še naprej vodi in nam odpira obzorja veselja in upanja za vse, ki potrebujejo razumevanje in ljubezen, še zlasti za tiste, ki trpijo.«

* Papež v poslanici omenja tudi prostovoljce in njihova združenja, ki se posvečajo prevozu in pomoči bolnikom ter tistim, ki organizirajo krvodajalske akcije, darovanje tkiv in organov. Njih in nas papež prosi, da bolnike poslušamo in omogočimo zavestno sodelovanje z zdravljenjem.

* Katoliške zdravstvene ustanove spodbuja, naj svojo dejavnost opravljajo v luči evangelija, kar pomeni, da so velikodušni in zgledni v razdajanju bližnjim in skrbi za ljudi.

* Ob koncu sklene papež pismo z obljubo, da vse izroča Mariji, Zdravju bolnikov. Naj nam pomaga, da bomo darove, ki smo jih prejeli, lahko razdajali v duhu dialoga in vzajemnega sprejemanja. Tako bomo živeli kot bratje in sestre, ki so pozorni na potrebe bližnjih, se velikodušno razdajali in se veselili ob nesebičnem služenju.

Prav tako nam papež zagotavlja, da je z nami v molitvi in nam podeljuje apostolski blagoslov.

In naš odgovor? Papež vedno prosi, naj ne pozabimo moliti zanj. V nadaljevanju omenil znamenje pri sv. maši, ki gre pogosto mimo nas, pa nas spomni na besede o povezanosti s papežem.

Se spomnite, kako mašnik pred obhajilom razlomi veliko hostijo in spusti majhen košček v kelih s sv. Rešnjo Krvjo. S tem želi poudariti edinost Cerkve pri Kristusovi daritvi in povezanost s papežem in škofi. Na tem mestu, če smo lahko pri maši ali jo spremljamo po televiziji ali radiu, vidimo in začutimo resničnost vesoljne Cerkve. V malem koščku hostije je navzoč sleherni vernik. Ko vsi duhovniki po svetu odlomijo košček hostije, v kateri smo navzoči vsi verni, smo povezani v neizmerno moč medsebojne edinosti. To drobno in skoraj neopazno dejanje nas poveže v skupnost kristjanov, v živo Cerkev. Poveže nas tudi s papežem. (Sveta maša – Kratka razlaga mašnih delov, Maribor 2009, str. 24).

Zares bogata vsebina poslanice. Svetovni dan bolnikov obhajamo ob godu Lurške matere božje. Verjamem, da je mnogo naših poslušalcev tudi tesno povezanih z Lurdom in me zanima, kakšen pa je vaš odnos do tega romarskega svetišča.

Že kot otrok sem slišal zanj, za značilno votlino in »steber« sveč pred njo. Dvakrat sem romal v Lurd s p. Marjanom Šefom DJ in župnikom Dušanom Ruehom z Ježice.

Ko sem bil že dvajset let župnik bolniške župnije v Ljubljani, sem leta 2006 izvedel za možnost romanja v Lurd s posebnim vlakom za invalide v organizaciji Unitalsi.

Po pogovoru z osebami, ki so romale kot bolnice v Lurd, sem prav hitro poiskal povezavo z Unitalsi, z duhovnikom Karlom Bolčinom in Joano iz Štandreža. Tako se je začelo.

Do sedaj se je zvrstilo trinajst romanj z vlakom ali letalom. Romajo bolniki, invalidi, pomočniki, zdravstveni delavci, zdravi romarji, duhovniki in vsako leto tudi eden od škofov.

Priznam, da je z romanji povezano kar precej skrbi in »križev«. Mislim na težke bolnike, ki se težko odločijo za romanje; prostovoljce, ki kot zdravniki, sestre ali spremljevalci pomagajo na romanju; za mnoge je težava tudi cena romanja in še kaj.

Pa vseeno sprejemamo vsakovrstne križe, saj se zavedamo vrstice v postni pesmi: »Čez Golgoto gre pot v nebo …« Vse nam pomaga, da doživimo »velikonočno jutro«, ko se veseli in duhovno prenovljeni po raznovrstnih »čudežih« vračamo domov – potem ko smo se v Lurdu in na poti družili z italijanskimi romarji iz različnih škofij ob slovensko-italijanski meji, kakor vsakih nekaj let tudi z Bolgari, v Lurdu pa z romarji z vsega sveta. Koliko lepih spovedi, pogovorov, lepih bogoslužij …

Ena od udeleženk je zapisala: »Okrepili smo se v veri, saj smo se ob Mariji očistili strahov. Po romanju smo bolj svobodni in polni upanja z Marijo lažje rečemo vsemu: Zgodi se!«

Tako je izrekla »zgodi se« tudi udeleženka zadnjega romanja v Lurd, ko je v velikem trpljenju romala s svojim težko bolnim možem. Vse sta izročala Božji previdnosti. Žena to pogumno dela še naprej, čeprav je njen mož umrl dva meseca po vrnitvi iz Lurda.

Romanje pa se pravzprav začne že s pripravo nanj, kajne.

Veselim se vsakoletne priprave na romanje. Že ob vpisu povabim vsakega, da zmoli vsak dan zdravamarijo, ki naj poveže vse romarje pred odhodom v Lurd. Priporočam tudi osebno devetdnevnico pred odhodom. Po romanju pa sledi srečanje z romarji iz Slovenije in Italije v dobrovski cerkvi prvooktobrsko soboto.

In še to: vsako tretjo soboto v mesecu se srečamo na Dobrovi prijatelji bolnih, Marije in Lurda.

Nekajkrat na leto, vsaj za praznike, se z romarji povežemo prek pošte ali elektronskega sporočila in obnovimo spomin na romanje.

Za vse sem hvaležen združenju Unitalsi in odgovornim,  predsedniku Montanaru, Karlu in Joani …

Želim, da vsi, ki ste še ostali pri poslušanju kateheze, to sporočite naprej in omogočite romanje starejšim in bolnim v vaših družinah in župnijskih občestvih. Kako lepo je, ko se odrasli otroci odločijo, da komu od staršev ob kakšni življenjski obletnici plačajo za romanje v Lurd.

Tudi mladim – vsaj tistim od birme naprej – ta romanja zelo koristijo, saj so ves čas »usmiljeni Samarijani«, ki pomagajo romarjem.

Ob koncu tega pogovora sem hvaležen lurškemu škofu Nikolaju in vodstvu Unitalsi, da sem že peto leto »kaplan lurške votline« in tako povabljen, da izkazujem še večjo ljubezen do bolnikov in Marije.

Predno sklenem katehezo, naj omenim še telefonsko številko, na katero lahko pokličete, vprašate, predlagate … 031 613 378.

Tako, skoraj pri koncu tokratne kateheze smo. Bo tudi nocoj kakšna domača naloga?

Pred leti je nadškof Stanislav v pisnem pozdravu, ki sem ga prebral na vlaku slovenskim in italijanskim romarjem, omenil štiri namene, ki naj se jih spomnimo v molitvi v Lurdu.

Prvi: Molite in izročajte trpljenje za vero v našem narodu, saj preveč ljudi živi, kot da Boga ne bi bilo.

Drugi: Prosite za naše družine, naj bodo ognjišča ljubezni, medsebojnega spoštovanja in vere.

Tretji: Prosite za našo Cerkev, da bo še naprej oznanjala Jezusov evangelij vsem, ki iščejo Luč in Resnico.

In četrti: Molite za bolnike, tudi bolniki za druge bolnike, da bomo vsi deležni Božje nežnosti.

Prav to naj bo naloga za nas vse v mesecu februarju.

Torej: vera, družina, Cerkev-v Sloveniji in v svetu, bolniki!

Sledi še napovedana molitev, ki jo je zapisala ena izmed romark v Lurd.

Blagoslovi, Marija, s svojim ljubečim blagoslovom svoje drage bolnike, ki Ti iz dneva v dan darujejo svojo bolečino, svojo ujetost v bolezen, ovire in meje, ki jih ne morejo preseči, in svojo ponižnost, s katero sprejemajo pomoč bližnjega. Naj se vse to spreminja v ljubezen in razsvetljuje njihova življenja ter jih polni z upanjem in vero, da je njihova pot sveta, ker jih vodi v večno veselje in življenje v Bogu.

Blagoslovi, Marija, tudi vse spremljevalce in pomočnike, ki Ti darujejo svoje roke, srca in moči, da pomagajo, da pridejo k Tebi tudi tisti bratje in sestre, ki potrebujejo moč in pomoč drugega. Napolni jih z veseljem, srčnostjo in ljubeznijo, z zavedanjem, da kar storijo svojemu bližnjemu, storijo Bogu. Naj se s tem veča tudi zaupanje v Božje varstvo in spremljanje.

Čisto za konec še: SLOVESNI BLAGOSLOV (lurški)

Bog, vsemogočni Oče, naj vas blagoslovi po Odrešeniku sveta, našem Gospodu Jezusu Kristusu, Sinu deviške Matere Marije. – Amen.

Ona je rodila začetnika življenja, njena materinska priprošnja naj nam posreduje Božje varstvo. – Amen.

Vam, ki (ste poromali v Lurd) častite (Lurško) Mater Božjo, naj Bog podari duhovno veselje in nebeško srečo. – Amen.

Gospod Šlibar, hvala za vse. Za nocojšnjo katehezo in vse, kar dobrega sotrite za vse bolnike, trpeče in njihove svojce. Hvala za nocoj in lep pozdrav do marčevskega snidenja.

Miro Šlibar, odgovoren za pastoralo zdravja pri Slovenski škofovski konferenci in lurški kaplan