MOJ KOMENTAR OB DELEGATU V LURD ZA PASTORALNO SKRB ROMARJEV, 7. JUNIJ 2019

NE VEM ZA PAPEŽEVO ODLOČITEV zato se naslanjam na komentar Andrea Tornielli iz Vatikana.
PRAVI: Odločitev je na isti ravni, kot je bila tista leta 2017 za Medžugorje.

SVETIŠČE SI JE OGLEDAL msgr. Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, dikasterija, ki je pred dvema letoma od papeža Frančiška prejel nalogo, da poveča veljavo pastorali svetišč. Sam msgr. Fisichella v preteklih mesecih opravil poslanstvo »posebnega odposlanca« v svetišču, v katerega vsako leto pride na milijone romarjev z vsega sveta.

PAPEŽEVA ODLOČITEV JE BILA PREBRANA v pirenejskem središču, torej v kraju ene najbolj popularnih marijanskih prikazovanj v zgodovini, kaplanom in odgovornim upraviteljem tega svetišča.

ZAKAJ SE JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZA TO ODLOČIL? Papež Frančišek ima še posebno skrb za romarje in želi, da središča marijanske pobožnosti postanejo »vedno bolj kraji molitve in krščanskega pričevanja glede na zahteve Božjega ljudstva«.

KAKŠNA BO VLOGA DELEGATA Antoineja Hérouarda, pomožnega škofa škofije Lille. Kot delegat bo na razpolago Svetemu sedežu za lurško svetišče.

GLEDE NA PREVERJANJE piše papež: »želim razumeti, katere načine še lahko sprejme lurško svetišče, poleg številnih že obstoječih načinov, da bi vedno bolj postalo kraj molitve in krščanskega pričevanja glede na zahteve Božjega ljudstva«.

POSLANSTVO ŠKOFA DELEGATA, ki ne bo zapustil svojo funkcijo v škofiji Lille, bo omejeno samo na svetišče, medtem ko bo škofija Tarbes in Lurd še vedno ostala zaupana škofu Nicolasu Jeanu Renéju Brouwetu.

IMENOVANJE, KOLIKO ČASA? Imenovanje ni za nedoločen čas, kot je to v primeru msgr. Hoserja za Medžugorje. To pomeni, da glede na namen, ne gre za stalno funkcijo ampak začasno, usmerjeno na pastoralno in duhovno skrb za romarje. Papež Frančišek, ki mu je zelo do te skrbi, želi s tem poudariti duhovni primat nad skušnjavo, da bi se preveč poudarjal upravljavski in finančni vidik in zato želi vedno bolj pospeševati tradicionalno ljudsko pobožnost po svetiščih.

OB KONCU PAPEŽ iz zaključka srečanja latinskoameriških škofov, ki je potekalo v najpomembnejšem marijanskem svetišču Brazilije, spominja na »bogastvo, ki ga Sveti Duh deli v ljudski pobožnosti s svojo zastonjsko pobudo« in zatrjuje, da je »skupna hoja proti svetiščem in udeležba pri drugih oblikah ljudske pobožnosti in ko se vzame s seboj tudi otroke ali povabi druge osebe, že samo po sebi dejanje evangelizacije. Ne bomo silili, niti želeli nadzorovati te misijonarske moči!«

OSEBNO MNENJE. Po večkratnih romanjih v Lurd slišim, pa tudi sam prepoznavam, da je manj tišine, zato je tudi molitev otežena. Morda tudi preveč prodaje, zasluškarstva ob pomnoževanju hotelov. Slovenci veliko romamo v Lurd, kot tudi drugam. Naj bodo romanja klic k odprtosti Bogu, bližnjim, sebi. Kar zahteva spreobrnjenje, kar je eno od glavnih povabil Lurda, poleg molitve in pokore. Zlasti naj bomo bolj odprti za bolne in uboge, kakor nas spodbuja papež Frančišek. Papeževo odločitev v tem času binkoštne devetnevnice razumem tudi kot povabilo k še bolj zaresnemu, pokončnemu, pričevanjskemu krščanstvo.

Miro Šlibar, lurški kaplan