Avtor: Miro Šlibar Objavljeno: 14. 07. 2019

Maša na Radiu Ognjišče 8. julija 2019

PONEDELJEK, 8. JULIJA 2019,

1 Mz 28,10-22a, Mt 9,18-26

Mašno besedilo: za primerno vreme, v katerikoli stiski

 

UVOD V MAŠO

Pozdravljeni vsi v kapeli sv. Matere Terezije in p. Pija, v kapeli radia Ognjišče.

Prav tako vsi, ki ste se pridružili mašni daritvi pri radijskih sprejemnikih.

V življenju nam pogosto zmanjka zaupanja. Zato odprtih ušes in src prisluhnimo današnji Božji besedi, ki nas vabi k zaupanju.

Najprej pa obžalujmo svoje grehe, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti.

 

NAGOVOR

V berilu smo spremljali Jakoba na begu pred bratom Ezavom. S prevaro si je pridobil očetov blagoslov, a ga je pekla vest in je zaradi bratovega besa moral od hiše. Vpraševal se je, ali bo sploh smel še kdaj domov. Ali ni bolj kot brata prevaral samega sebe? Bog pa se mu je razodel v sanjah in mu dal vedeti, da blagoslov ostane na njem.

Ob pozornem poslušanju smo slišali, kako je Jakob srečal Boga v neprijazni puščavi in kako je ta kraj postal svet. Ko je Jakob položil glavo na kamen, se mu je v sanjah prikazal Bog in mu obljubil, da bo spoštoval zavezo, ki jo je sklenil z Abrahamom. Ta izkušnja – poleg videnja lestve v nebesa – je Jakoba spodbudila, da je ta kraj imenoval »vrata nebeška« (1 Mz 28,12).

Jakobovo izkustvo nas uči, da lahko katerikoli kraj postane svet – tudi naš dom. Kraj, kjer molimo, postane naš posebej posvečen prostor. Dobi nov pomen, kajti Jezus je navzoč tam, kjer živimo, posebno če ga pokličemo, kot je to storil oče bolne deklice, ki jo je Jezus obudil v življenje.

Dom nam je tako domač in poln motenj, da včasih le stežka zaslutimo Božjo bližino. Zato nam bo v pomoč, če bomo kakšen prostor namenili samo njemu, četudi bo to le miren kotiček. Tja postavimo ikono, križ, Marijino podobo, zraven Sveto pismo. Ko bomo dan za dnem prihajali v molitveni kotiček, si predstavljajmo, da je Jezus z nami. Lahko postavimo stol nasproti svojega. Tam bo posebno mesto, kjer bo Jezus sedel ob nas. Ko bomo sedeli pred tem stolom, si predstavljajmo, da nas Jezus ljubeče gleda. Kako se počutimo, ko se nagne naprej, da bi nam prisluhnil? Kaj nam odgovori?

Naš dom – naj bo velika hiša, utesnjeno stanovanje, udobna koča ali celo bolnišnična soba, soba v domu za ostarele, prostor v kamp prikolici ali zaporniška celica … Vsak prostor lahko postane posvečen, če vanj vodijo »nebeška vrata«, kjer smo povezani z Bogom.

Navajam resničen dogodek. Mlad fant, ki je mesece ležal v bolnišnici in se ponovno vračal, mi je potožil, da je kdaj sam, ker je bil daleč od doma. Svetoval sem mu, naj na praznem stolu prepozna Jezusa. – Ob obisku in vprašanju, če mu je še kaj dolgčas, mi je odgovoril, da je z njim Jezus in se z njim tudi pogovarja.

Gospod Jezus, hvala, da si z menoj, z nami – in se ne dotakneš le naše obleke, ampak prideš k nam tudi v svetem obhajilu ali v duhovnem obhajilu. Vesel sem, da je z menoj tudi Mati Marija, ki jo kličemo kot »Vrata nebeška«. Amen.