Avtor: Miro Šlibar Objavljeno: 15. 07. 2019

Maša na Radiu Ognjišče 9. julija 2019

TOREK, 9. JULIJA 2019,

1 Mz 32,23-32, Mt 9,32-38

Mašno besedilo: za nove duhovne poklice

                

UVOD V MAŠO

Pozdravljeni vsi iz »katedrale« radia Ognjišče, od koder bo šel glas po vsem svetu.

Morda ste imeli milost, da ste se v teh dneh srečali z novomašnikom. Zanje bomo molili, pa tudi za nove duhovne poklice in za dobre družine.

Najprej pa obžalujmo svoje grehe, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti.

 

NAGOVOR

Z veseljem sem bil zadnjo nedeljo na novi maši v rojstni župniji v Moravčah, ko je Vito Urbanija po 25-tih letih ponovno razveselil domačine in druge z novomašno daritvijo. Tako kot se spodobi in še lepše je bilo v cerkvi sv. Martina, kjer nas je v nekaj manj kot petdesetih letih zapelo novo mašo enajst moravških rojakov.

Po doživetem srečanju v cerkvi je sledilo kosilo v pokritem šotoru. Soparno zgodnje popoldne je prekinilo deževje in vmes grmenje. V vzdušju »viharja na morju« sem prosil za mikrofon. Pa ne za besede čestitke ali zahvale za novomašnika, pač pa zato, da smo skupaj zmolili za Božje varstvo v nevihti. Verjeli ali ne, grmenje in nevihta sta hitro ponehala. Našo skupno molitev je Bog vzel zares.

Omenjeni dogodek se nanaša na Božjo besedo današnjega torka v 14. tednu med letom. Jakob, ki je prevaral Ezava za očetovski blagoslov, je moral kar dvajset let delati pokoro daleč od doma pri sebičnem in nič kaj prijaznem sorodniku. V sebi se je boril in spraševal, ali je še vreden blagoslova. Angel ga je po nočnem boju blagoslovil. Zmagala je njegova vera, poplačano njegovo zaupanje.

V evangeliju pa smo srečali Jezusa, ki je hodil po mestih in vaseh, oznanjal blagovest, izganjal hude duhove in ozdravljal bolezni. Srečevanje z množicami je naredilo nanj močav vtis. Zdelo se mu je, da so kot ovce, ki nimajo pastirja. Prosijo naj gospodarja žetve, da pošlje na svojo njivo delavcev.

Pa se vprašamo: Ali ne more Jezus sam ustaviti nevihte ob novomašnem slavju ali preskrbeti delavce za svojo žetev? Gotovo more. Vendar hoče naše sodelovanje. Hoče nas vzgajati v čutu soodgovornosti za druge, pričakuje naš trud, naše molitve, naše napore, ki so še posebej veliki v starosti in bolezni. Hoče naše trgovanje s talenti, ki nam jih je dal. Hoče, naj bo vsak od nas njiva, na kateri uspeva njegova setev in žetev.

In konkretno vprašanje namenjeno ne le starejšim in bolnim: Ali molim za duhovne poklice? Ali redno, vsak dan spremljam z molitvijo kakega duhovnika ali redovnico? In moliti je treba tudi za pogum mladih, da se odločijo, in za starše, da ne bodo preprečevali odločitve svojih otrok v duhovnem poklicu.

Marija, Kraljica apostolov, prosi za nas in za nove duhovne poklice! Amen.

 

SLOVO

V žalostnem rožnem vencu molimo na začetku tri zdravamarije z vzkliki: ki nam utrdi spomin, ki nam razsvetli pamet, ki nam omeči voljo. Čeprav so prijazni otroci, ki so današnje jutro molili rožni venec to izpustili, naj Božji blagoslov utrjuje naš spomin, razsvetljuje pamet in okrepi voljo.