Maša na Radiu Ognjišče 12. julija 2019

PETEK, 12. JULIJA 2019,

1 Mz 46,1-7.28-30, Mt 10,16-23

Mašno besedilo: Sv. Mohor in Fortunat

UVOD V MAŠO

Rad sem bil v tem tednu pri sv. maši ob vas v kapeli radia Ognjišče, pa tudi z vami doma ali drugod. - Vesel sem bil vaših klicev in prošenj, da molimo po vaših namenih. Tudi te, čisto sveže, po telefonu, da molimo za zdravje in voljno potrpljenje. – Ob godu mučencev sv. Mohorja in Fortunata, priznajmo svoje grehe, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti.

NAGOVOR

Z menoj boste priznali, da se človek, ki prihaja v leta, rad spominja dogodkov iz preteklosti. Opravičeno tudi jaz, ko se skupaj z vami ob osebnem rojstnem dnevu zahvaljujem Bogu, staršem, najbližji in seveda vam, zlasti starejšim in bolnim, za 69 let življenja.

Moja čestitka naj velja tudi vsem prijateljem radia Ognjišče, ki praznujete danes, katerih imena smo slišali opoldan, pa tudi vam, ki ste že ali boste še obhajali rojstne dneve v tem letu. In kot sem omenil že včeraj, tudi radiu Ognjišče za 25 let in tudi za približno toliko oddajnikov.

Tako praznujemo vsi. Zares, popolnoma opravičeno. Saj je vsaka sv. maša največje praznovanje.

Ob našem mašnem praznovanju so oči uprte v Božjo besedo, ki smo jo slišali. Odločna je bila beseda apostola Pavla Timoteju, danes pa nam. Apostol narodov spodbuja Timoteja, da vztrajno oznanja besedo. Tako v ugodnih, kot tudi v neugodnih okoliščinah. Naj prepričuje, graja, spodbuja z vso potrpežljivostjo in poučevanjem.

V nadaljevanju zapiše še resnejše besede, aktualne tudi za naše čase, ko se ušesa mnogih obračajo proč od resnice in so zabredli v bajke. – O, vi vsi, sestre in bratje in jaz z vami, z duhovniki in škofi, storimo, kar moremo!

Evangelist Matej pa v sklepnih besedah svojega evangelija pooblasti učence, da naredijo vse narode za njegove učence. – Kako lepo se nadgradujejo  evangeljski odlomki v tem tednu. Se spomnite. Pred dnevi smo bili povabljeni, da molimo za duhovne poklice. Kasneje Jezus izbere dvanajstere in danes jih pošlje, da krščujejo in učijo. In, kar je zelo pomembno, Jezus obljublja, da bo z njimi, pa tudi z nami do konca sveta.

Kako blagodejne so besede vsem, zlasti tistim, ki se pritožujete, da ste osamljeni in da so pretežki vaši križi. Se spomnite mladega fanta, bolnika in stola ob njem? Ste že poskusili na ta način navezati stik z Gospodom? Le probajte.

Naše oči pa so danes oprte tudi v sv. Mohorja, škofa in sv. Fortunata, diakona, mučenca cesarja Dioklecijana okrog  leta 303. Zares sta vzela besede današnjega evangelija in za Gospoda dala življenje.

Od leta 1461 do 1961 – torej natanko petsto let – sta bila prva zavetnika ljubljanske škofije, odtlej pa sta njena drugotna patrona, kakor tudi koprske škofije. Sta zavetnika prve slovenske katoliške Mohorjeve družbe v Celovcu in Gorici, ustanovljene leta 1852 v času bl. Antona Martina Slomška.  

Razmišljanje sklenem s povabilom, da se trudimo na treh področjih. PRVO: da bi radi brali dobre knjige in imeli tudi sodobne pisatelje, ki nas bodo spodbujali za duhovne, človeške  in domovinske vrednote.

DRUGO: ime Mohor pomeni »govorim javno«. Naj bo naša želja, da si upamo pogumno spregovoriti, tako kot kristjani, pa tudi kot državljani, Slovenci. Pozorni bomo na našo govorico, ko smo v tujini ali pa preprosto čez mejo.

In še TRETJE. Fortunat pomeni: »srečen, blažen, premožen, bogat«. Vse bom naredil, da bom zadovoljen in manj »jamral«, tudi, če ni vse po moje in me preizkušajo leta in zdravje.

Še kako je pomembno, da si ob praznovanjih, tudi današnjem, želimo, da bi bili srečni. Sv. Mohor in Fortunat naj pomagata uresničevati trojno željo, Marija po naj posreduje za nas pri svojem Sinu Jezusu Kristusu, ki živi in kraljuje vekomaj. Amen.