Srečevanja nas razveseljujejo

SEDMA KATEHEZA: »Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem« (Lk 1,39).

20. julij 2019, V ŽIVO

 

Lep dober večer, dragi poslušalci, drage poslušalke. Dobrodošli ob začetku julijske kateheze za bolnike, ki bo – naj povem kar takoj na začetku – nocoj nekaj posebnega, saj vabimo k sodelovanju tudi vas.

Najprej pa prav lep pozdrav mojemu gostu. Tudi nocoj je z mano Miro Šlibar, voditelj za pastoralo zdravja pri Slovenski škofovski konferenci in lurški kaplan. Dober večer.

 

Nocojšnji katehezi ste dali naslov »Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem«  - kot beremo v Lukovem evangeliju. Srečevanja nas razveseljujejo – ste dopisali. Sicer pa je julij poseben mesec; kar nekaj pomembnih godov obhajamo v tem mesecu, obenem pa je to tudi čas dopustov, počitnic ...

Poleg praznika dveh zelo znanih in čaščenih apostolov Slovanov sv. Cirila in Metoda obhajamo v juliju še praznik sv. Benedikta in Karmelske Matere Božje, Krištofovo nedeljo, god sv. Marije Magdalene in sv. Brigite Švedske, Jezusovega dedka in babice sv. Joahima in Ane, sv. Marte, sv. Ignacija Lojolskega in drugih. – Srečujemo s svetimi, ki so naši vzorniki in priprošnjiki.

Drugačen je julij tudi zato, ker so ulice bolj prazne, ker ni pouka, ceste pa – vsaj proti morju – polne dolgih kolon.

Tudi svete maše spremljate direktno iz tukajšnje kapele radia Ognjišče.

Žal pa ni drugače z boleznijo in trpljenjem, s katerima se mnogi spoprijemate in ste še bolj žalostni, ker je preveč osebja na dopustu.

O vsem tem in še drugem bomo govorili v nocojšnji katehezi, ki je tudi drugačna. V njej boste sodelovali lahko tudi vi, dragi bolniki, zaposleni v bolnišnicah, domovih za ostarele, ali vi, ki na domu strežete bolnikom. Vsem želim, da bi po nocojšnjem srečanju preko radia ali tudi telefona, bili srečnejši!

 

Tako, zato že zdaj vabljeni, da nas pokličete, spoštovani, poslušalci, drage poslušalke. Zastavite mojemu gostu kakšno vprašanje ali pa z nami delite kakšno misel, pričevanje.  Telefonska številka je 01/512-10-00.

Sicer pa smo nocoj pred Krištofovo nedeljo in akcijo Miva.  Gospod Šlibar, povejte nam kaj o sv. Krištofu.

Na jutrišnjo nedeljo se bomo spominjali sv. Krištofa, zavetnika čolnarjev, splavarjev, romarjev, predvsem pa voznikov in pilotov, pa tudi priprošnjika zoper naglo smrt.

Ob tem nam misli odhajajo k našim misijonarjem, ki širom po svetu neumorno prinašajo Kristusa ljudem, ki ga še ne poznajo.

Bolniki in starejši, pa tudi vsi, ki ste ob njih, vem, da  ne boste šli v misijone. Ste pa gotovo zelo povezani z misijonarji in njihovim delom, ko molite zanje in darujete zanje tudi nevšečnosti, ki jih prinaša življenje. Tako smo vsi podobni sv. Krištofu in misijonarjem: smo misijonarji, prinašalci Kristusa v našem okolju.

 

Ja, zares, marsikdaj se tega niti ne zavedamo; da smo pravzaprav prav vsi misijonarji. Zdaj, pa vas, gospod Šlibar, prosim še za uvodno molitev.

Na začetku naše kateheze molimo v smislu izrečenih besed:

Vsemogočni Bog, na naši življenjski poti nas ogrožajo mnoge nevarnosti. Prisluhni prošnji svetega mučenca Krištofa. Daj, da bomo nosili v sebi Kristusa in da bomo z našimi sopotniki varno prispeli do cilja, za katerega smo ustvarjeni. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

In zdaj začenjamo čisto zares. Če se ne motim, nas boste najprej spomnili na domačo nalogo iz prejšnje kateheze.

Najprej pa: KAKO SE IMATE?

Kako kaj doživljate ta mesec julij? Ste bili kje na novi maši? Če pa ne, ste gotovo prisluhnili predstavitvi novomašnikov. Majhno število letošnjih novomašnikov kliče k molitvi za družine in nove duhovne poklice.

Upam, da vam je ta domača naloga šla od rok in ste srčno molili v ta namen. Ne bo pa nič narobe, če to lepo navado ohranite in nadaljujete z molitvijo za nove duhovne poklice. Tako boste molili z menoj, ki že vrsto let molim v ta namen.

Torej – domačo nalogo sem pregledal in jo ocenil z odlično oceno.

 

Dobro. Prejšnjič ste nam še nekaj obljubili. Bili ste pred romanjem v Lurd in v junijski katehezi ste nam obljubili, da nam boste povedali, kako ste se imeli. 

V nadaljevanju izpolnjujem obljubo, da povem, kako je bilo na štirinajstem romanju Slovenci z Unitalsi iz Italije v Lurd od 19. do 25. junija. Če bom kaj ponovil, naj bo z namenom, da se kdo od vas prihodnje leto odloči za to romanje. Naj vam kar takoj povem, da bomo ponovno romali z vlakom ali pa z letalom in sicer od 21. do 27. avgusta 2020. Kako lepe številke! Bo komu od vas omogočeno srečanje z Lurško Marijo? Že sedaj mislite na to.

 

In kako je bilo letos?

Štirideset nas je bilo Slovencev, škof Metod Pirih in trije duhovniki, dve zdravnici in dve medicinski sestri, pa nekaj pomočnikov. Aktualna je bila osrednja misel vseh letošnjih romanj, beseda sv. Bernardki ob tretjem prikazovanju 18. februarja 1858: »Ne obljubljam vam, da boste srečni na tem svet, ampak na drugem.« Tako smo morali sprejeti tudi kaj nevšečnosti na romanju. Tisti, ki ste bili z nami, veste, pa sem prepričan, da ste ohranili le lepa doživetja.

 

Tako, morda lahko tudi kdo od poslušalcev deli doživetje romanja na ta milosten kraj. Zato, lepo vabljeni: pokličite nas na 01/512-10-00 – nocoj smo tukaj za vas.

Medtem, ko čakamo na klic, pa prosim, delite z nami ZAPIS ROMARKE V LURD.

Naj vam preberem, kaj je zapisala o romanju ena od udeleženk.

»Jutranje prebujanje je bilo brez običajnih budilk. Zbujali smo se ob zvokih lurške pesmi 'Zvonovi zvonijo' in dodali smo zraven 'AVE, AVE, AVE MARIJA'.

Nekaj posebnega je bila slovenska jutranja maša pri Lurški votlini tisto soboto ob 6. uri zjutraj. Ob somaševanju duhovnikov je bogoslužje vodil upokojeni škof Metod Pirih. K Lurški Mariji smo prinesli prošnje in zahvale vseh tistih, ki ste nas prosili in prošnje zapisali ali samo povedali.

V spominu nosim kopel v lurški vodi in molitev rožnega venca v slovenskem jeziku med čakanjem v vrsti.

Družil in nagovarjal nas je praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi ter procesija, pa maša narodov v Pijevi baziliki.

Nepozabna so bila večerna srečanja z večernicami, rožnim vencem, pesmijo, pogovorom, veselim druženjem.

Pa spokorno bogoslužje, križev pot z obhajanjem bolniškega maziljenja.

In procesija z lučkami, z več tisoč verniki z vseh koncev sveta – pa vendar eno – družila nas je Lurška Marija. In pred vso to množico smo Slovenci lahko zapeli in zmolili dve zdravamariji v slovenščini.

Navdušila nas je tako preprosta hiša, kjer se je Bernarda rodila in živela prva leta, kot veličastna bazilika Brezmadežnega spočetja in mozaiki patra Rupnika.

In tista blagodejna lurška voda, ki smo jo pili in odnesli domov.

Vrnili smo se na svoje domove, v naše vsakdanje življenje, pa vendar mnogo, mnogo bogatejši.«

 

Gospod Šlibar, pri prejšnjih katehezah ste vedno nekaj prinesli s seboj. Prinašate tudi nocoj?

Ja, iz preteklih katehez ste že vajeni, da kaj »prinesem« s seboj in vas na kaj spomnim in spodbudim.

Prvo je to, da smo povezani v živo in boste imeli priložnost z nami podeliti kakšno misel ali kaj vprašati.

Drugo pa tale dogodek. Rekli boste, da je čisto vsakdanji. Pa je res? Vsak dan ne romate k Mariji Vnebovzeti k Novi Štifti na Dolenjsko. Bil pa sem tam preteklo nedeljo. In morda tudi kdo od vas. Na nedeljo pred Karmelsko Materjo Božjo, ki smo jo obhajali minuli torek, je vedno v tej cerkvi sveta maša s procesijo. Ne bom govoril, kako lepo je bilo.

Omenim pa dogodek ob procesiji, ki je šla ob lepem sončnem popoldnevu mimo travnikov in gozdov pod Travno goro.

Dekleta so nosile podobo Marije, med procesijo smo prepevali litanije Matere Božje. Tako, boste rekli, kot je to vedno ob taki priložnosti.

In kaj je name naredilo poseben vtis? Za nami, več deset metrov za procesijo, je počasi stopal že kar prileten mož. Pred leti sem ga spremljal v bolnišnici, ko je obolel za kapjo. Ni mogel v korak z ostalimi. Pa je vztrajno, s počasnimi koraki stopal za nami. – Glej, sem rekel. Kakšen pogum! Pa nič mu ni nerodno, da hodi sam.

Tudi ti, ki si na vozičku ali težko hodiš, si velik oznanjevalec, da v tem poletnem času kam poromaš. Pa še to: nič naj ti ne bo nerodno, če ne moreš vse tako, kot delajo drugi.

 

V nadaljevanju pa ste za naše poslušalce pripravili tudi eno zanimivo vajo za sprostitev iz knjižice Le pogum Claudie Cross Mueller, ki bo zagotovo prišla marsikomu prav, čeprav se bo morda komu zdela malo hecna. Prosim, predstavite jo.

PRHANJE –tako se imenuje vaja, ki vas bo pripeljala do solz, če jo boste vzeli zares. Seveda boste morali vsi sodelovati.

Prisluhnite. Konj zna tako čudovito prhati! Ta močan šum je slišati prijetno. Poskusi tudi ti sam zaprhati! Ustnice in čeljusti moraš malce sprostiti. Potem bo tvoj zrak med izdihom zabrbotal: Bbb-bbb-rrr! Konj se na ta način sprošča. Jezdeci pravijo, da se konj »sprha«.

Z malo vaje bo uspelo tudi tebi: močno prhaj, da sprostiš napetost. Namesto živčnosti in razbijanja srca, bodisi v avtomobilu, za delovno mizo, na bolniški postelji, pri mizi, pred telefonskim pogovorom, ko se odpravljaš na razgovor …

Ne pozabi na prhanje.

Na kratko: bbrr, bbrr! In na dolgo: Bbb-bbb-rrr!

Zakaj prhanje pomaga? Mišične sprostilne vaje na obrazu povzročijo mentalne sprostilne vaje v možganih. Tako »odprhaš« strah in paniko.

Hvala.

 

Hvala tudi vam. To in druge sprostitvene vaje najdete v simpatičnih knjižicah Celjske Mohorjeve družbe: Le pogum, Vso srečo in Glavo gor.

Tako, zdaj pa nadaljujemo s katehezo.

Prebrala bom kratek odlomek iz Lukovega evangelija, potem pa predajam besedo vam, gospod Šlibar.

 »Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je poskočilo dete v njenem telesu; in Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom in je vzkliknila z močnim glasom: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa« (Lk 1,39-42).

Čez 25 dni bom romal na Kredarico ob Vnebovzetju, najbrž pa že deset dni prej ob prazniku Marije Snežne. - Ni kaj, dobil sem dekret, to je povabilo vodstva ljubljanske nadškofije, da skrbim za sv. maše na Kredarici, ki bodo poleg Marije Snežne, in Vnebovzete, še na Mali šmaren, ob Marijinem rojstnem dnevu. Se mi kdo pridruži? Prenočišča za Veliki šmaren imam zagotovljena. Sicer bom, kot vedno nosil šopek, ki bo predstavljal vse vas.

V kratkem evangeljskem odlomku, ki ga poslušamo na največji Marijin praznik, Marija hiti k sorodnici Elizabeti, ki pričakuje otroka, poznejšega velikega preroka Janeza Krstnika. Pod svojim srcem nese Jezusa, največji in najsvetejši dar. To je bilo čudovito srečanje dveh svetih žena in še svetejših otrok. To srečanje, ki se je raztegnilo na tri mesece, je začetek novih medsebojnih odnosov med ljudmi. Hkrati je začetek Jezusovega odrešenjskega delovanja, ki ga najprej zazna njegov predhodnik in »poskoči« v Elizabetinem telesu.

Tako razmišlja p. Anton Nadrah, cistercijan, nekdanji opat stiškega samostana.

 

Ob te besede sodijo tudi besede papeža Frančiška, ki jih je izrekel ob nedavnem obisku Romunije.

Ja, všeč mi je bilo razmišljanje papeža Frančiška, ki ima sploh navado poudariti tri stvari. Tako je v Romuniji, pred meseci, ob prazničnih evangeljskih besedah povabil, da »hodimo, se srečamo in se veselimo«, tako kot Marija ob srečanju z Elizabeto. K čemu nas vabijo papeževe besede?

Hoditi pomeni tudi napredovati v svetosti, znanju, potrpežljivosti, izkazovanju pomoči …

Srečevanja naj bodo osrečujoča, pomirjajoča, duhovno bogata …

Veselje pa je še kako pomembno ob vsakem druženju.

 

Še enkrat, spoštovani poslušalci, drage poslušalke, prijazno vabljeni k sodelovanju. Nocoj imate priložnost, da gospodu Šlibarju zastavite kakšno vprašanje, z vsemi nami delite kakšno svojo misel. Pokličite. Naša telefonska številka je 01/512-10-00.

 

Gospod Šlibar, kako bi povzeli današnje glavne poudarke kateheze?

Na začetku smo rekli, da je mesec julij drugačen po marsičem. Med drugim tudi po vsakdanji maši na radiu Ognjišče iz radijske kapele, pa tudi po katehezi, ki je danes v živo. Slišali smo, kako prav je, da se spominjamo lepih dogodkov, kot so romanja, srečevanja, obiski … Tudi v počitnicah bomo hodili po obeh nogah, ali pa se vozili z vozičkom ali uporabljali bergle. To dvoje je molitev in delo, kakor bomo slišali v evangeliju jutrišnje 16. nedelje med letom, ko bosta Marija in Marta v Jezusovi družbi.

Imate za nas tudi nocoj pripravljeno domačo nalogo?

Vsak dan v juliju in do prihodnje kateheze, ki bo po prazniku Marijinega vnebovzetja, v soboto, 17. avgusta, bom pozoren za osebna srečevanja. Na tista, ko grem sam na obisk, ali ko me kdo obišče. Pa tudi tista na morju ali kje drugje, ko nas je več skupaj. Srečanje. Že beseda kliče k temu, da nas srečanja osrečujejo.

Tako, nalogo imamo; čas današnje kateheze se je skoraj že iztekel. Hvala vam vsem, ki ste se srečali z nami preko telefonskih klicev. V zaključni molitvi še vsi pokličimo Boga in se z njim srečamo, hkrati pa se že veselimo jutrišnjega srečanja z njim in med seboj pri sv. maši. Tisti pa, ki ne morete v  cerkev, pa boste navzoči pri sv. maši na radiu Ognjišče ob ……., sicer pa bomo v julijskih  večerih ob 19. uri povezani pri maši iz radijske kapele.

Molimo s papežem Frančiškom in se pripravimo na blagoslovMati Marija, v Kristusu vsakega od nas sprejemaš kot sina ali hčer. Pomagaj nam, da bomo v srcih ohranjali zaupljivo pričakovanje. Bodi naša opora v tegobah in trpljenju in vodi nas h Kristusu, svojemu Sinu in našemu bratu. Pomagaj nam, da bomo svoja življenja izročili Očetu, ki je storil velike reči. Amen.

Gospod z vami.

Na priprošnjo sv. Krištofa nas varuj pred nevarnostmi in nezgodami. Utrdi v nas zavest odgovornosti in nas z vsake poti srečno pripelji domov.

Po Kristusu, našem Gospodu.

 

Gospod Šlibar. Prav lepa hvala za nocoj; za vse izrečene misli in spoznanja; za vse vaše spodbude bolnikom. Hvala tudi vam, dragi poslušalci – za sodelovanje in za spremljanje julijske kateheze.

Vsem skupaj želim lepo poletje; avgusta se pa spet srečamo.

Za nocoj pa vam voščiva lahko noč tudi tehnik Matej Kržišnik in voditeljica Damijana Medved. Pa lepe sanje.