Avtor: Miro Šlibar Objavljeno: 15. 11. 2019

Sv. maša in molitev za svetost življenja in nerojene otroke

Današnji svetnik sv. Nikolaj Tavelić nam želi sporočiti, da vztrajnost obrodi sadove. Kot sin sv. Frančiška Asiškega se je v 14. stol. vztrajno boril zoper krivoverstvo tako na področju današnje Bosne kakor v Jeruzalemu. Ni se boril s človeškim mečem, temveč z mečem Božje besede. Kot mučenec je prelil kri 14. nov. 1391 v Jeruzalemu. 1970 je bil razglašen kot eden prvih svetnikov hrvaške narodnosti.

In moj odnos do Božje besede? Mi je Božja beseda v pomoč v premagovanju vseh bojev in »izgub«?

Pisec knjige Modrosti navede 21 lastnosti, ki jih pripiše duhu modrosti. Jih ponovim … Katerega bom vzel s seboj z današnjega slavja na Kureščku? Jaz sem se odločil za duha ČLOVEKOLJUBNOSTI.

Farizejem je bil Jezus zaradi svojih naukov trn v peti. Danes so ga vprašali, kdaj pride Božje kraljestvo? Proti njihovemu pričakovanju ni povedal kraja, časa in zunanjo podobnost.

Božje kraljestvo je vedno tam, kjer so ljudje. Je v njihovih srcih. Ne prihaja v slavi, marveč v križu in trpljenju. Zato ga mnogi ne razumejo in ga zavračajo. – Sem se prav odločil za človekoljubnost?

Na obe berili se navezuje tudi papeževa misel, ki jo je povedal na mednarodnem simpoziju v Rimu, v maju tega leta 2019. Naslov tega simpozija je bil »Da življenju«.

Papež je spregovoril o svetosti in nedotakljivosti človeškega življenja. Poudaril je odločno zavrnitev splava in izrazil željo, da je družinam treba pomagati sprejeti, objeti in ljubiti bolne otroke. Rekel je, da splav ni odgovor, ki ga iščejo ženske in družine.

Velik poudarek na simpoziju je bil, da je treba skrbeti za dragoceni dar življenja v krhkosti. Vsakega otroka je treba sprejeti – vedno! Nerojen otrok je mali pacient!

V smislu besed ob današnjem evangeliju sklenem in ponovim. Mnogi božje kraljestvo ne razumejo in ga zavračajo. Kdor ga hoče razumeti in sprejeti, naj se ne pusti zbegati.

Tako je tudi z nerojenim otrokom, ki je mali pacient, kakor so povedali na omenjenem simpoziju.

Ko bomo šli naproti adventu, Marijinemu pričakovanju, naj nas spremljajo te besede in opogumijo, na vseh področjih, četudi vsega ne razumemo. To je aktualno tudi v tem novembru, ko se spominjamo dragih rajnih, in težko sprejemamo, da jih ni več na svetu. Naj nas Marija utrdi v veri, upanju in ljubezni. Amen.

(Kurešček, 14. november 2019)