SPODBUDE IZ VATIKANA V ČASU PANDEMIJE

VATIKAN (sreda, 11. marec 2020, RV) – Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju se pridružuje svetemu očetu in izraža bližino Cerkve vsem, ki trpijo zaradi okužbe z novim koronavirusom, žrtvam in njihovim družinam ter tudi zdravstvenim delavcem, ki si v prvi vrsti prizadevajo oskrbovati prizadete osebe.

Kardinal Peter Turkson, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, je sporočilo spodbude v času pandemije namenil vsem predsednikom škofovskim konferenc, škofom, ki so odgovorni za pastoralo zdravja, zdravstvenim in pastoralnim delavcem, civilnim oblastem, bolnikom in družinam, prostovoljcem in vsem osebam dobre volje.

»Živimo v dneh velike zaskrbljenosti in naraščajočega nemira, v dneh, ko človeško krhkost in ranljivost domnevne varnosti, ki jo daje tehnika, na svetovni ravni zasleduje koronavirus (covid 19), pred katerim se upogibajo vse pomembnejše dejavnosti, kot so ekonomija, podjetništvo, služba, potovanja, turizem, šport in celo bogočastje. Okužba vidno omejuje tudi svobodo gibanja,« zapiše kardinal Tukrson.

Zagotavlja molitev ter vse zdravstvene strukture in organizacije, laične in katoliške, narodne in mednarodne, spodbuja naj še naprej nudijo potrebno pomoč osebam in prebivalstvu, ter se še naprej trudijo pri iskanju rešitev za novo pandemijo, v skladu z navodili Svetovne zdravstvene organizacije ter državnih in lokalnih političnih oblasti.

 Ta čas velike stiske naj bo po kardinalovih besedah »ugoden čas za okrepitev solidarnosti in bližine z državami, prijateljstva med osebami«: »To je čas za pospeševanje mednarodne solidarnosti v delitvi sredstev in virov.«

Za vsako osebo, verno ali neverno, je to »ugoden čas, da dojamemo vrednost bratstva, povezanosti drug z drugim na neločljiv način«; čas, v katerem nam vrednost solidarnosti, ki izvira iz ljubezni, ki se žrtvuje za druge, pomaga videti drugega – osebo, narod ali državo – ne kot neko sredstvo, ampak kot sebi podobnega, kot pomoč. »Vrednost solidarnosti tudi zahteva, da se učloveči. Pomislimo na soseda, sodelavca, prijatelja, predvsem pa na zdravnike in bolničarje, ki tvegajo okužbo, da bi rešili okužene. Te osebe živijo in nam kažejo smisel velikonočne skrivnosti, kar je darovanje in služenje.«

Kardinal Turkson še zapiše, da smo na začetku te postne poti, ko so mnogi prikrajšani za skupnostna bogoslužna znamenja, kot je evharistično obhajanje, poklicani na pot, ki je še bolj ukoreninjena v tistem, kar podpira duhovno življenje: molitev, post in dejavna ljubezen. Vsesplošno prizadevanje, da bi se zaustavilo širjenje koronavirusa, naj spremlja prizadevanje vsakega posameznega vernika za najvišje dobro: ponovna pridobitev življenja, poraz strahu, zmaga upanja.