Morris Cerullo: Strah

 

STRAH-15.6.2019–vsebina po izbiri zakoncev Maffi, na Logu pri Brezovici

Povzeto po knjigi STRAH napisal Morris Cerullo (2010) (povzel Severin Maffi)

 

Strah  NI  nekaj kar je znotraj votlo, zunaj pa nič ni!

Strah  JE  demonski duh, ki nadzira, obvladuje, poseduje, nadleguje, tlači in muči 8 od 10-ih ljudi v sodobnem svetu,  …  tudi goreče kristjane.

 

Ali resnično verjamem, da bi Satanovi demoni mogli prav zdaj vplivati na moje življenje in ga nadzirati?

Kristjani pogosto razmišljamo približno takole:

»Vemo da v duhovnem boju na zemlji ni popolne zmage, dokler kristjani ne premagamo svojega sovražnika, ki je že bil poražen. Vemo, da je Satan naš sovražnik in da demoni obstajajo.

Toda, če jih je Jezus pred 2.000 leti že porazil na Kalvariji, zakaj jih moramo spet premagati? Kako bi mogel imeti Satan kakršno koli resnično moč nad kristjani, če je Jezus že zmagal?«

Na eni strani kristjani živimo življenje polno težav, smo zvezani, smo premagani brez resnične duhovne moči, na drugi strani poznamo Božjo Besedo, smo bili poučeni o duhovnem boju, a imamo malo predstav o moči in resničnosti boja, v katerega smo vpleteni.

Zaključek je: »Satan je že izgubil svojo moč. Smo varni, ker smo v Jezusovih rokah.« Tak zaključek sledi, ker nas je preslepila ena izmed najbolj grobih naslednjih sovražnikovih laži.

Sovražnik nas je nekako prepričal, da vse težave, bolezni, porazi, pobitost in tesnoba v našem življenju nimajo nič opraviti z demonsko močjo, ampak vse to povzročajo okoliščine, naši priženjeni sorodniki, napačni vitamini, slabo in težko otroštvo ali kaj podobnega. Dejstvo pa je, da je med kristjani danes demonski pritisk resničen.

Prav zdaj obstaja 80% možnosti, da me ta demonski duh skrivoma odteguje od Boga, uničuje moje pričevanje za Kristusa in duši mojo rast v Svetem Duhu, jaz pa se tega sploh ne zavedam.

 

Ali je bila v Jezusovem času demonska moč resnična?

Bila je resnične, to nam dokazuje veliko primerov, ko so demoni mučili, tlačili, obsedali, nadlegovali, nadzirali mnogo ljudi. Povzročali so gluhost, slepoto in številne druge bolezni, ki niso uničevale samo teles in duševnosti »poganov«, ampak tudi Božjega ljudstva.

Tako Sveto pismo pravi, da je nekega dne neki mož prišel k Jezusu:

… in rekel: »Gospod, usmili se mojega sina! Božjasten je in hudo trpi. Večkrat pade v ogenj in večkrat v vodo.« (Mt 17,15)

Kje je bila dečkova težava? Je bila psihološka, dedna ali posledica greha? Sveto pismo pove, da je bil demon.

»Jezus mu je zapretil in demon je šel iz njega; deček pa je bil od tiste ure zdrav.« (Mt 17,18)

Potem mož iz Gadare v Lk 8,27-40

»Ko je stopil na kopno, mu je iz mesta prišel nasproti moški, ki je imel demone. Že dolgo ni nosil oblačil in ni živel v hiši, temveč v grobovih. Ko je zagledal Jezusa, je zavpil, padel predenj in rekel z močnim glasom: »Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Prosim te, ne muči me!« Jezus je namreč ukazal nečistemu duhu, naj gre iz tega človeka, kajti že dolgo časa ga je imel v oblasti. Zvezali so ga z verigami in ga imeli vklenjenega v okove, a je vezi potrgal in demon ga je gnal v zapuščene kraje. Jezus ga je vprašal: »Kako ti je ime?« »Legija,« je rekel, ker je šlo vanj veliko demonov. In rotili so Jezusa, naj jim ne ukaže oditi v brezno.

Demoni so tedaj zapustili človeka in šli v svinje. In čreda je planila s pobočja v jezero in se utopila. Ko so pastirji videli, kaj se je zgodilo, so zbežali in to sporočili v mesto in po vaseh. Ljudje so pohiteli gledat, kaj se je zgodilo. Prišli so k Jezusu in našli človeka, iz katerega so odšli demoni; oblečen in zdrave pameti je sedel pri Jezusovih nogah. Zbali so se. Tisti, ki so to videli, so jim pripovedovali, kako je bil rešen ta, ki je bil obseden. Vsa množica iz géraške okolice je Jezusa prosila, naj odide od njih, ker jih je obšel velik strah. On pa se je vkrcal v čoln in se vrnil. Mož, iz katerega so odšli demoni, ga je prosil, da bi bil z njim, toda odslovil ga je z besedami: »Vrni se domov in pripoveduj, kaj vse ti je storil Bog.« In odšel je in po vsem mestu oznanjal, kaj vse mu je storil Jezus.

40-Ko se je Jezus vrnil, ga je sprejela množica, kajti vsi so ga pričakovali.«

 

Danes v moderni družbi 21. stoletja, bi mediji poročali nekako takole:

Ubogi človek je verjetno imel »resno hormonsko neravnovesje«, ali »Vem, da je takšno obnašanje posledica travmatičnega otroštva« ali »mislim, da je podedoval slabe gene – družinska genetika«.

Toda Sveto pismo pravi, da je šlo za delo demonskih duhov. Ni šlo za biološke, fiziološke in kemijske probleme v organizmu, saj je bil človek svoboden vseh nečistih duhov in je takoj postal viden oznanjevalec. Luka tudi poroča, da je njegovo življenje postalo takšno čudežno pričevanje, da je prav tista množica, ki je Jezusa sprva nagnala iz mesta, pozneje čakala, da bi ga sprejela (v.40).

 

Ali je demonska moč resnična danes?

S tem se spovedniki in zdravniki srečujete. Pogosto slišimo razna poročila:

1. Ta in ta rabi pomoč, ker ga nevidne močne sile mečejo v tla v stanovanju, v hiši, nadlegujejo ga z ropotom in s premikanjem predmetov po hiši, tolčenjem po vratih in oknih, ga navdaja neizmeren strah in mu ne dajo mirnega spanca, včasih mora iskati celo zdravniško pomoč in lahko pristane na psihiatriji – in to v vernih krščanskih družinah. (Lj) …
2. Odrasel sin je prišel k svoji mami, jo napadel in pretepel, in čez pol ure poslal mami sporočilo, da to dejanje ni naredil on (Lj).
3. Ker nasilnemu in že razvezanemu možu ni bilo dovoljeno približevanje otrokom in bivši ženi, se je lotil moriti širšo njeno družino (otroci so bili slučajno na varnem) (Lj).
4. Miroljuben mož je mučil in razrezal ženo, potem naredil še samomor (Cerkno).
5. Razvezani mož se vrne k bivši ženi, ko je dobila novega partnerja postane ljubosumen, ker jo ima še vedno za svojo lastnino in vrže lastnega otroka čez balkon stolpnice (Lj).
6. Odrasel sin pribije lastno mamo na lesena hišna vrata in odide, (Štajerska). Temu istemu dodelijo na zaprtem oddelku psihiatrije popolnoma zdravega sostanovalca, 40 let zaprtega na psihiatriji zaradi politične neskladnosti, si predstavljate spanec tega reveža s tem nepredvidljivim grobijanom? Vendar je z Božjo pomočjo preživel strah (Lj, Mb).
7. Od mojega študijskega kolega miroljubni odrasel sin je dobil bestialni napad, da so ga morali s prisilnimi sredstvi odpeljati na zdravljenje (za obvladanje takega je potrebno tudi do 5 mož) in ko se mu je stanje izboljšalo, je dobil vikend izhod in se je pri znancu vrgel iz 5. nadstropja stolpnice, komaj preživi in je danes tetraplegik (Lj).
8. Ali nepredvidljivi pokojni Silvo Plut, ki se ni zavedal svojih grozodejstev in se je veselil vsake sodne obravnave, da se je lahko pogovarjal s prijazno sodnico, z edinim čutečim človekom – pomanjkanje ljubezni (Lj).
9. Potem so tu detomori, umori iz koristoljubja ali kar tako, napadi na javne znane osebe, nadlegovanje, anonimne in javne grožnje, izsiljevanja s pretepi – tudi znotraj družine, mobingi od nadrejenih in tudi od podrejenih, odvisnosti od iger na srečo, pornografije, šopinga, prenažiranja s hrano in pijačo, bulimija, uporaba in zloraba elektronskih medijev (selfiji), …

Nisem še slišal, da bi v naših poročilih omenjali demonski pritisk. V Jezusovem času so ljudje vedeli, da obstajajo demonske sile. A presenečeni so bili, da se je pojavil nekdo, ki je imel dejansko moč nad hudičem. Javnost je bila osupla, ko jim je z močjo in oblastjo zapovedoval.

Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« (Mr 1,27)

Smo v lažnem prepričanju, če si dopovedujemo, da velja to za vse, ki še niso prijeli odrešenja. Hudič ne more imeti vpliva na nove kristjane, ki nas varuje Jagnjetova kri in je Jezus umrl za naše odrešenje. Jezus nas je rešil vsega tega, vendar zakaj se to še dogaja? Ljudje smo še vedno bolni s ponavljajočimi boleznimi, gluhi, slepi, gibalno ovirani, duševno strti. Jezus nam je pokazal, da so mnoge od teh bolezni rezultat demonskega zatiranja.

 

Posledice demonskega zatiranja

1. Če pa jaz z Božjim Duhom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo. … »Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih brez vode in išče pokoja, in ga ne najde.« (Mt 12,28.43)
2. V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil: … Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. (Mr 1,23.26)
3. Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge. (Mr 7,25)
4. Nekdo iz množice mu je odvrnil: »Učitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina. Obsedel ga je nemi duh. Kjer koli ga napade, ga vrže na tla, da se peni, škriplje z zobmi in odreveni. Prosil sem tvoje učence, naj ga izženejo, pa ga niso mogli.« Odgovoril jim je: »O neverni rod! Do kdaj bom pri vas? Do kdaj vas bom prenašal? Pripeljite ga k meni!« In privedli so ga k njemu. Ko ga je duh zagledal, je takoj stresel dečka, da je padel na tla, se valjal in penil. Jezus je vprašal njegovega očeta: »Koliko časa se mu to že dogaja?« Rekel je: »Od otroških let. Večkrat ga je vrgel celo v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal. Toda če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!« Jezus mu je dejal: »Glede tega ›če moreš‹ pa – vse je mogoče tistemu, ki veruje.« Dečkov oče je takoj na ves glas rekel: »Verujem, pomagaj moji neveri!« Ko je Jezus videl, da množica teče skupaj, je zapretil nečistemu duhu: »Nemi in gluhi duh, ukazujem ti: Pojdi iz njega in ne vstopi več vanj!« Duh je zavpil, dečka močno stresel in šel iz njega. Deček je obležal kakor mrtev, tako da so mnogi govorili: »Umrl je.«( Mr 9,17-26)
5. V shodnici je bil človek, ki je imel duha nečistega demona. Z močnim glasom je zavpil: »Ej, kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Demon ga je vrgel na sredo in šel iz njega, ne da bi ga poškodoval. (Lk 4,33)
6. Jezus je namreč ukazal nečistemu duhu, naj gre iz tega človeka, kajti že dolgo časa ga je imel v oblasti. Zvezali so ga z verigami in ga imeli vklenjenega v okove, a je vezi potrgal in demon ga je gnal v zapuščene kraje. (Lk 8,29)
7. Medtem ko je prihajal, ga je demon vrgel in stresel. Jezus je zapretil nečistemu duhu, dečka ozdravil in ga izročil očetu. (Lk 9,42)
8. In glej, tam je bila tudi žena, ki je že osemnajst let imela duha bolezni. Bila je sključena in se sploh ni mogla vzravnati. (Lk 13,11)

In Bog je poslal svojega Sina na svet, da bi vse to uničil:

» … Božji Sin pa se je razodel prav zato, da bi uničil hudičeva dela.« (1 Jn 3,8)

Potem je dal vse ključe duhovne moči v naše roke, da bi končali njegovo delo, ko pravi:

»Glejte, dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo.« (Lk 10,19)

Vprašanje: zakaj torej nismo  česa storili za vse te izmučene brate in sestre, ki živijo pod demonskim pritiskom in jih vsak dan vidimo v klopeh, ko teden za tednom poslušamo pridige o ljubezni? V Svetem pismu piše, da kakor Jezus biva v nebesih, tako bivamo mi prav zdaj na tem svetu:

»Ljubezen med nami je postala popolna v tem tako, da imamo zaupnost na dan sodbe, kajti kakor biva On, tako bivamo tudi mi na tem svetu.« (1 Jn 4,17)

Kdo je Jezus?

Je Zmagovalec, je bojevnik zoper hudičeve uničujoče moči.

In kdo smo mi?

Tako smo zvezani in zatrti, da smo mnogi kristjani na poti, da nas  Gospod izpljune., ko pravi:

»Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust.« (Raz 3,16)

 

Nujen alarm!

Danes nam Gospod skuša pokazati , da bi mnogi ljudje v Cerkvi, ki so si domišljali, da bodo del svatbene gostije, mogli biti vrženi iz njegovega kraljestva, če bodo še naprej živeli z morečimi silami, ki jih vežejo in uničujejo Kristusovo Cerkev. Zaradi pritiska in obvladovanja teh sil so kot kristjani nemočni in nekoristni.

Sledi Svetopisemski odlomek, ko nam Jezus pokaže, kako lahko kristjan postane nemočen in nekoristen, ker se je pustil zvezati Satanu:

 

Prilika o talentih

»Tako bo namreč kakor s človekom, ki se je odpravljal na potovanje in sklical svoje služabnike ter jim izročil svoje premoženje. Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in odpotoval…..    Oni pa, ki je prejel enega, je šel, skopal jamo in skril denar svojega gospodarja. Po dolgem času je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi obračun. Pristopil je tisti, ki je prejel pet talentov. Prinesel je pet drugih ..…    ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹ Nato je pristopil tisti, ki je dobil dva .…, itd,…Nazadnje je pristopil oni, ki je dobil en talent, in rekel: ›Gospodar, vedel sem, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi razsul. Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!‹ Gospodar pa mu je odgovoril: ›Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in zbiram, kjer nisem razsul? Zato bi moral ob vrnitvi prejeti svojo lastnino z obrestmi. Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki jih ima deset; …..  Neuporabnega služabnika pa vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹« (Mt 25,14-30)

 

Ta mož je bil že izbran, da bo Kristusov služabnik. Bil je že poklican za člana Nebeškega kraljestva, kot smo zdaj mi tukaj. Toda iz Kraljestva je bil ta služabnik vržen, ker je dovolil da je njegovo življenje v Kristusu nadziral in mu gospodoval neki točno določeni demonski agent Satanove vojske. Jezus nas po Mateju posvari:

»Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 7,21)

In vendar je zadnjega dne ta služabnik rekel Učitelju: »Bal sem se. Šel sem in skril tvoj talent v zemljo. Skril sem vire, ki si mi jih izročil z namenom, da bi reševal duše, ker me je vodil strah. Nisem mogel izpolniti tvoje volje, ker je strah vladal mojemu umu, moji duši, mojim čustvom in mojim dejanje. Bal sem se!«

Strah je duh!

Apostol Pavel opozarja Timoteja:

»Bog nam ni dal duha strahu (boječnosti), temveč duha moči, ljubezni in razumnosti.« (2 Tim 1,7)

Ker je torej strah duh, ki povzroča trpljenje vemo, da ne prihaja od Boga. Če strah ne prihaja od Boga, je samo še en vir, to je od Satana!

Hudičev cilj je, da nas drži pod pritiskom strahu, da nam prepreči izpolniti božjo voljo in nas tako zadržal, da bi nas Bog ne ne uporabil preko darov Svetega Duha.

Strah je eden od načinov, kako nas satan drži navezane na svoj lastni jaz. Ko vam Bog da dar svojega Duha, da bi mogli dajati drugim, uporabi Satan strah in nam vzbudi misel: »To morda ni od Boga, morda sem samo jaz, zato se bom osmešil. Bolje je, da se držim nazaj, da ne pokvarim svoje javne podobe.«

Strah je tudi hudičevo orodje, ki nas drži navezane na mnenje ljudi – javno mnenje; bojimo se, kaj bodo ljudje mislili in govorili o nas. Začnemo se bati, da nas morda v  naši skupnosti ne bodo sprejeli, če bomo šli z Bogom tako daleč, kot On hoče. Pošastno javno mnenje, ki hodi naokrog in gleda, koga bo požrla. Ko gremo na molitveno srečanje, se Bog dotika našega srca, da bi dajali, da bi stopili do izgubljenih …

Toda, ko gremo domov, nas Satan napade: »Ne moreš dati te vsote. To je preveč. Samo čustva so te prevzela. Kaj se bo zgodilo, če zboliš ali če zgubiš službo? Tako malo denarja ti lahko ostane.« Strah udari in Bog je oropan. Satan je dosegel zmago. Zdaj so vrata za sovražnika odprta da pride in zadrži čudovite božje obljube. Brezbožni duh strahu prevzame nadzor. Kraljestvo trpi. Ne pozabimo, da sodba začne v Božji hiši.

»Nastopa namreč čas, da se sodba začne v Božji hiši. Če pa se začne najprej pri nas, kakšen bo šele konec tistih, ki se ne pokoravajo Božjemu evangeliju!« (1Pt 4,17)

Če se pustimo premagati duhu strahu, kaj bomo rekli, ko bomo stali pred Bogom?

V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. Strah je namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v ljubezni. (1 Jn 4,18)

Kdor strahov ne bo premagal bo vržen v ognjeno jezero skupaj z drugimi nekoristnimi Satanovimi agenti:

»Toda strahopetci, neverniki  in nezvesti, pokvarjenci in ubijalci, nečistniki in čarovniki, malikovalci in vsi lažnivci bodo dobili svoj delež v jezeru gorečega žvepla. To je druga smrt.« (Raz 21,8)

 

Če Božja beseda nekaj reče, imamo dve možnosti: vzamemo zelo resno, ali pa pademo v prevaro.

Ko bomo poslednji dan stali pred svojim Gospodom, ali bomo stopili pred njega z mnogimi zakladi izgubljenih duš, ki smo jih rešili in hranili, ali s številnimi izgovori, zakaj smo se bali izpostaviti.

»Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar zasluži udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali.«( Lk 12,48 )

Pred Gospodom bom rekel: »Da, Gospod. Bil sem poslušen vsaki tvoji zapovedi. Vzel sem vsako orodje, ki si mi ga dal, premagal sem svoje strahove in sem bi zate zmagovit.«

Ali bom jamral: »Prav, vem, da mi je tvoja beseda govorila: Ne boj se, vendar nisem mislil, da se to nanaša name. Vidiš, pri srcu mi je bilo, da bi molil za bolne. Toda strah mi je preprečeval, da bi se naučil voziti avto, zato nisem nikoli šel daleč od doma.«

Ali:    - Bil sem sramežljiv človek, zato nisem šel nikoli pričevat. Toda na vajah sem s klavirjem spremljal cerkveni pevski zbor. Ali ni bilo to dovolj?«

Ali:   - »Bal sem se dajati desetino, da mi ne bi ostalo premalo zase. Bal sem se zaupati tebi, da boš ti skrbel zame.«

Kaj je bil tudi izgovor nekoristnega služabnika, da se je bal? Strah pred revščino. Gospodu je rekel:

›Gospodar, vedel sem, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi razsul. Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!‹ (Mt 25,25)   -  Vem da sem zate neuporaben, nepotreben.

 

Ljubezen, ki prežene strah

Od začetka časov je Bog načrtoval, da nas bo v teh poslednjih urah mogočno okrepil. Še preden smo bili spočeti, je vedel, da nam bo s pomočjo nove razsežnosti odnosa z njegovim Sinom dal čudežni preboj zoper strah. Ta odnos je utemeljen v moči ljubezni, ki je tako močna, da je premagala ves svet in vsakega nečistega duha v njem. Bog nam pravi:

»V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. Strah je namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v ljubezni.«

Širši prevod z razlago se glasi:

V ljubezni ni strahu {strah ne obstaja}; temveč popolna  {dorasla} ljubezen prežene strah. {postavi ga pred vrata in izžene vsako sled groze}! Strah je namreč povezan z {mislijo} na kazen, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v ljubezni {ni še zrasel v dovršeno popolnost ljubezni}.(1 Jn 4,18)

Stavek: »popolna ljubezen prežene strah« smo prebrali že tako pogosto, da predpostavljamo da mora vedno Jezusova ljubezen do nas opraviti vse delo. A moramo pogledati še drugega zornega kota:

Spomnimo se, da smo v zavezi z Gospodom in drug z drugim (občestvo). To je zaveza ljubezni in je dvosmerna. Zato strahu ne izžene samo Kristusova mogočna ljubezen do nas, ampak bi tudi naša ljubezen do njega morala povzročiti, da stojimo združeni z njim in dobesedno brcnemo tega duha strahu skozi vrata!

Pomislimo: Ko nekoga resnično ljubimo in postanemo eno z njim, ljubimo, ker on ljubi, in sovražimo, kar on sovraži! Naš odnos z Gospodom ni nič drugačen:

»Vi, ki ljubite GOSPODA, sovražite hudo! Tisti, ki varuje življenje svojih zvestih, jih bo rešil iz rok krivičnih.« (Ps 97,10)

Nobenega hujšega zla ni od strahu. Ker to vemo, bomo vsi, ki Boga resnično ljubimo, goreče želeli, da ne bomo prenašali več vseh teh strahov, ki Boga zelo žalijo. Ne bomo dopuščali, teh odvratnih in prestrašenih misli, ki tako grobo zaustavljajo naše občestvo z Bogom.

Od zdaj naprej se bom dvignil in zavračal možnost, da katerikoli strah onesnaži moje srce in um. S tem se bo klic mojega srca spremenil, namesto da bi stalno hrepenel po osvoboditvi, bom globlje spoznal njega - opisno:

 »… da bi spoznal njega – da bi postopoma postajal čedalje globlje in čedalje bolj notranje seznanjen z njim.« (Flp 3,9-11)

Svoji ljubezni do njega dopustim, da se skupaj z Bogom dvigne in skupaj z njim prežene te strahove in mojega uma. Potem bo Bog hitro napolnil vsa ta področja, kjer je nekoč prebival strah in bom popolnoma prenovljen.

ZA KONEC

Rastimo v ljubezni do Boga  -

Kaj lahko storim? Nimam še takšne ljubezni do Gospoda. Hočem jo imeti, vendar nisem še tako daleč. Bog trka na moja vrata, da bi vstopil:

»Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.« (Raz 3,20)

Moja težava je, da ne vem kako »odpreti vrata« in priti do izkušnje njegove navzočnosti.

Da lahko odkrijemo ovire, so pripravljena vprašanja:

1. Ali si resnično želim Božje prisotnosti in hrepenim po njej bolj kot čemer koli drugem na svetu, ne glede na to, kje sem ali kakšne so moje okoliščine?
2. Ali si vsak dan vzamem čas za srečanje z Bogom, za to, da preživim čas z njim, čas ko ga ne prosim in ne moledujem za nič in mu ničesar ne narekujem, ampak sem preprosto tiho pred njim v češčenju in slavljenju?
3. Ali povzdignem svoj glas k njemu, mu prepevam v svojem srcu, ali se mu stalno zahvaljujem in ga slavim? Ali pa se temu izogibam, ker se bojim?
4. Ko Bog od mene zahteva naj kaj storim, kakšen je moj odziv in kako hitro se odzovem?
5. Ali sem se pripravljen popolnoma odpovedati svojim strahovom (na katere sem tako zelo navajen), da bi mogel v miru prebivati v Božji prisotnosti?
6. Ali me tako preplavljajo skrbi in »delo« tega sveta, da posvečanje odnosu z Bogom odlašam na poznejši čas?
7. Ali mi Bog pomeni več kot moj sloves, mnenje drugih ljudi, moja družina, moje posesti ali moje ambicije?
8. Koliko mi pomeni poslušnost Bogu? Ali sem mu popolnoma izročil svojo voljo? Kakšno ceno sem pripravljen plačati?
9. Ali sem plačal zaobljube, ki sem jih stori, a ne izpolnil?

 

Ne glede na to, kakšna je cena, ne bojte se. Zdaj se odločite, da ste jo pripravljeni plačati.

 

 

 

**********************************************************

V nadaljevanju knjige so uporabljeni še naslednji citati:

1. »Vam, svojim prijateljem, pa pravim: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, potem pa ne morejo storiti nič več. Pokazal vam bom, koga se bojte. Bojte se tistega, ki ubije in ima potem oblast vreči (Ali moč, da vrže) v peklensko dolino. Da, rečem vam, tega se bojte! Ali ne prodajajo pet vrabcev za dva novčiča? In vendar Bog ni pozabil na nobenega od njih. (Lk 12, 4-6)
2. Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu, služíte Gospodu. (služíte ugodnemu trenutku.) (Rim 12,11)
3. Moj Bog, kličem podnevi, pa me ne uslišiš, ponoči, pa ni pomiritve zame. (Ps 22,3)
4. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta. (Apd 1,8)
5. Nadzorniki naj še naprej govorijo ljudstvu in rečejo: »Je kdo bojazljiv in plašnega srca? – Naj gre in se vrne v svojo hišo, da ne preplaši src svojih bratov, kakor je njegovo srce. (5 Mz 20,8)
6. Zato zdaj naznani ljudstvu in reci: ›Kdor se boji in trepeta, naj se vrne in odide z gore Gileád.‹« In vrnilo se jih je izmed ljudstva dvaindvajset tisoč, ostalo pa jih je le deset tisoč. (Sod 7,3)
7. Rekli so Mojzesu: »Ali mar ni bilo grobov v Egiptu, da si nas odpeljal, da umremo v puščavi? Kaj si nam storil, da si nas izpeljal iz Egipta? (2 Mz 14,11)
8. GOSPOD se bo bojeval za vas, vi pa ostanite mirni!« (2 Mz 14,14)
9. da nas bo rešil iz rok sovražnikov in nam dal, da mu bomo brez strahu služili 75 v svetosti in pravičnosti pred njegovim obličjem vse svoje dni. (Lk 1,74-75)
10. Bog nam ni dal duha strahu (boječnosti), temveč duha moči, ljubezni in razumnosti. (2 Tim 1,7)
11. Naj vam načina življenja ne določa sla po denarju. Zadovoljni bodite s tem, kar imate, ker je Gospod sam rekel: Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil. (Heb 13,5)
12. Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. (2 kor 5,17)
13. Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. (Ef 6,12)
14. tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. (Ef 5,27)
15. Toda v vseh teh preizkušnjah ( v vsem tem) zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. (Rim 8,37)
16. Moj pravični bo živel iz vere. In: Če pa se odtegne, moja duša nad njim nima veselja.
17. Mi pa nismo med tistimi, ki bi odstopali in se tako pogubili, temveč med tistimi, ki verujejo in tako rešijo dušo. (Heb 10,38-39)
18. otroci moji, ki vas ponovno rojevam v bolečini, dokler ne bo v vas izoblikovan Kristus. (Gal 4,19)
19. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, ( Ali zmožnost, oblast, pravico.), da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime. (Jn 1,12)
20. Prilika o desetih devicah  1 »Takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, (Tj. dekletom), ki so spremljale nevesto kot družice. ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje. Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale. Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹  Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla.  Pozneje so prišle še druge device in govorile: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹  On pa je odgovoril: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas!‹ Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!« (Mt 25, 1-13)
21. Strah, ki sem se ga bal, je prišel nadme, kar mi je zbujalo grozo, me je zadelo. (Job 3,25)
22. Ali ne veste: če se izročite komu kot sužnji, da bi mu bili pokorni, ste pač sužnji tistega, ki se mu pokoravate; bodisi greha, ki pelje v smrt, bodisi pokorščine, ki pelje v pravičnost. (Rim  6,16)
23. Je pa vera obstoj (Ali temelj ali gotovost glede) resničnosti, v katere upamo, zagotovilo (Ali dokaz ali razvidnost.) stvari, ki jih ne vidimo. (Heb 11,1)
24. Kajti on je kakor samovoljen preračunljivec: »Jej in pij,« ti pravi, a njegovo srce ni s teboj. (Prg 23,7)
25. Orožje našega bojevanja ni meseno (Tj. človeško.), ampak ima v Bogu moč, da podira trdnjave. Podiramo razmisleke 5 in vsakršno visokost, ki se dviga proti spoznanju Boga, in vsako misel podvržemo poslušnosti Kristusu. (2 Kor 10,4-5)
26. Svobodo jim obljubljajo, pa so sami sužnji pokvarjenosti. Kajti človek je suženj tega, čemur podleže. (2 Pt 2,19)
27. Očrnili so deželo, ki so jo ogledali, pred Izraelovimi sinovi in rekli: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je dežela, ki žre svoje prebivalce. In vsi ljudje, ki smo jih videli v njej, so visoke postave. Tam smo videli tudi velikane, Anákove sinove iz rodu velikanov; v lastnih očeh smo bili kakor kobilice in taki smo morali biti tudi v njihovih očeh.« (4 Mz 13,32-33)
28. Tako vidimo, da zaradi nevere niso mogli vstopiti. (Heb 3,19)
29. »Svetilka telesa je oko. Če je torej tvoje oko čisto ( preprosto, enovito.), bo svetlo vse tvoje telo. (Mt 6,22)
30. Ne spominjajte se prejšnjih reči, ne mislite na nekdanje reči. Glejte, nekaj novega storim, zdaj klije, mar ne opazite? Da, speljal bom pot skozi puščavo in reke skozi pustinjo. (Iz 43, 18-19)
31. A GOSPOD mi je odgovoril:  »Nikar ne govôri: deček sem; kajti h komur koli te pošljem, boš šel, in kar koli ti ukažem, boš govoril. Nikar se jih ne boj, saj sem jaz s teboj, da te rešujem, govori GOSPOD.«   …  Ti pa si opaši ledja, vstani in jim govori vse, kar ti ukažem. Ne ustraši se jih, da te jaz ne prestrašim pred njimi. Glej, danes te naredim za utrjeno mesto, za železen steber, za bronasto obzidje proti vsej deželi, proti Judovim kraljem, proti njegovim knezom, proti njegovim duhovnikom in proti ljudstvu dežele. Bojevali se bodo proti tebi, pa te ne bodo premagali, ker sem jaz s teboj, da te rešujem, govori GOSPOD.« (Jer 1,7-8.17-19)
32. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo (bo že.) zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo (bo že.) razvezano v nebesih. (Mt 16,19)
33. Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo blodna poželenja, da se prenovite v duhu svojega uma in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice. (Ef 4, 22-24)
34. Resnica vas bo osvobodila    Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila. (Jn 8,31-32)