Križev pot bolnika
Neznani avtor
O pridite, stvari,
kaj glejte se godi;
edini, Božji Sin
strašno za nas trpi.
UVODNA MOLITEV
Naš čas tako malo ceni Kristusovo žrtev. Pozabljamo, da smo rešeni z njegovo krvjo in da je križ postal pot do rešitve. Zato bi radi obnovili svojo ljubezen do Križanega in ga v duhu spremljali na poti do Kalvarije. Da bi bila naša pobožnost prav globoka, prosimo Marijo, žalostno Mater, naj nam pomaga pri dojemanju Kristusove žrtve in razumevanju našega vsakdanjega umiranja.
Razbičan, zapljuvan
in kronan, zasram'van
pred sodni stol zdaj gre,
nedolžen v smrt izdan.
- postaja: JEZUSA OBSODIJO NA SMRT
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil!
Rekli so mi, kaj se z menoj dogaja. Mene je zanimalo edino – zakaj. Obsodba je bila. Od zdaj ima bolečina oblast nad mojim življenjem. Ali pa ne? Odgovor na to bom spoznal takrat, ko bom odkril, kako sprejeti bolečino.
Bog, v meni vprašanja, pri tebi odgovori; v meni volja, od tebe moč.
Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!
Glej križ mu nalože
na ranjene rame;
objame ga voljno
in nese vse dolge.
- postaja: JEZUS VZAME KRIŽ NA SVOJE RAME
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil!
Nisem še spoznal svojega sopotnika, že se me lotevajo dvomi. Bom zmogel? Bom zdržal? Ali ne bo to breme pretežko za moje rame? Ne vem, kaj me čaka jutri, toda vem, kje sem danes. Oba, bolečina in jaz, morava sprejeti drug drugega.
Človek se boji in dvomi, kar Bog želi, ko hodi z menoj na tej poti.
Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!
Opešal je v močeh,
podre za križ, naš greh;
vtopljen v dolge sveta
leži potrt na tleh.
3. postaja: JEZUS PADE PRVIČ POD KRIŽEM
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil!
Nisem eden tistih, ki bi jim bila bolečina in trpljenje v veselje. Mene je strah. Želim se predati. Hotel bi odstopiti. Če je že začetek tako težak, kakšen bo šele konec? Vprašanja, dvomi, strah, a nikjer odgovora, upanje, hrabrost…
Na mojih ramenih težka bolečina: Bog nosi mene in njo.
Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!
O žalosten spomin,
ko Mater sreča Sin;
bridkosti meč ji gre
do srca globočin.
4. postaja: JEZUS SREČA SVOJO MATER
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil!
Vsi so se nagnetli okrog mene: bratje, znanci, sosedje, prijatelji. Gredo mi že na živce. Najraje bi videl, da me pustijo pri miru. A potem med njimi zagledam ljubeče lice svoje matere. Zaželel sem si jo, da je tu.
Imam vedno dve mami, eno na zemlji, drugo v nebesih.
Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!
Omagal Jezus je
od teže križeve.
O Simon, sprejmi križ,
Gospoda usmili se!
5. postaja: SIMON IZ CIRENE POMAGA JEZUSU NOSITI KRIŽ
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil!
Danes mi je bilo nekoliko bolje. Moji mislijo, da je to zaradi bolečega a koristnega zdravljenja. Naj bo. Če bo tako njim lažje, si bom prizadeval vsak dan – stisniti zobe.
Vedno se vprašam: »Kdo je moj bližnji?« A On me vpraša: »Komu si ti bližnji?«
Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!
S prtom Veronika
obriše Jezusa;
zato ji da spomin
obličja svetega.
6. postaja: VERONIKA PONUDI JEZUSU POTNI PRT
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil!
Ni več v cvetu mladosti. Ne mudi se ji, vedno ima čas. Ne govori veliko in ne ponuja cenenega upanja. Največ posluša in zdi se mi, da že vse ve. Medicinska sestra – moja Veronika.
Na svetu često srečam dobre ljudi, ki jih pošlje Bog na poti, ki jih hodim.
Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!
Slabosti ves prevzet
Zveličar pade spet;
oh, grehi ga teže,
ki jih ponavalja svet.
7. postaja: JEZUS PADE DRUGIČ POD KRIŽEM
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil!
Nisem človek, ki bi bil lahko drugim zgled, toda tudi nisem razbojnik. Toliko je drugih okrog mene, ki bi prej kot jaz zaslužili nekaj takega. Zakaj, Gospod? Zakaj ravno jaz?
Kdaj pa kdaj je potrebno doživeti temó, da bi se dojelo lepoto svetlobe.
Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!
Usmiljene žene,
ne jokajte za me,
le zase in svoj rod,
točite zdaj solze!
8. postaja: JEZUS TOLAŽI JERUZALEMSKE ŽENE
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil!
One so vedno nekje tukaj. Včasih so odvratne in vsiljive. Rade govorijo o drugih in opravljajo, pa vendar pomagajo. Srečne so, kadar jim dovolite pomagati. Zakaj vedno vidim v njih slabost?
Jaz sodim. Ti sodiš. On sodi. Mi sodimo. Vi sodite. Oni sodijo. Bog odpušča.
Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!
Zveličar omedli,
pod križem spet leži;
o trdo srce, glej,
tvoj greh ga žalosti!
9. postaja: JEZUS PADE TRETJIČ POD KRIŽEM
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil!
Ne morem več s postelje. Popolnoma sem odvisen od drugih. Voda, hrana, higiena… Največ ponižanje, ki si ga človek lahko zamisli. Toda bojim se, da še nisem dosegel dna.
Strah me je. Samo resnično Bog nas rešuje slehernega strahu.
Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!
Ko pride na goro,
obleko mu vzemo;
in za dolge sveta
še žolča mu dajo.
10. postaja: JEZUSA SLEČEJO
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil!
Mislili so, da spim. Slišal sem, kako šepetajo in komaj čakajo, da »odidem«. Tudi njim je vsega dovolj. Storili so, kar so hoteli. Iz sebe so. Ali jih lahko obsojam?
Odnosi se prekinjajo, krhajo, ne zaradi tistega, kar se govori, ampak zaradi onega, o čemer se molči.
Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!
Na križ ga polože,
razpno roke, noge;
in ostri mu žeblji
spet rane narede.
11. postaja: JEZUSA PRIBIJEJO NA KRIŽ
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil!
Bolečina je postala nepremagljiva. Vse bolj se izgubljam. Skozi kopreno vidim ljudi okrog sebe. Še so tu, nemi, nemočni. Slutijo konec. Kot otrok zaznavam njihove poglede. Želim se jih zapomniti in za vedno ponesti s seboj.
Odrasli se sramujejo biti otroci. To smatrajo kot slabost. Toda Bog ima rad otroke.
Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!
Na križu Bog visi
in sveta teče kri;
za nas umira Bog;
žalujte vse stvari!
12. postaja: JEZUS UMRE NA KRIŽU
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil!
»Končano je«, so rekli okrog mene. »Šele začenja«, vzdihnem sam pri sebi. In duša se vzpenja nad zemljo, vse višje in višje pod nebo…
Več ko IMAM, manj SEM. Več ko SEM, manj POTREBUJEM.
Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!
O Mati žalostna,
ki ljubiš Jezusa,
objemlješ zadnjikrat
Sinu zdaj mrtvega.
13. postaja: JEZUSA SNAMEJO S KRIŽA
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil!
Jokajo. Občutim toploto njihovih solz in bolečino njihovih duš. Oni jokajo in jaz sem vesel. Ne morem jim pomagati. Vsak človek se rojeva sam. In vsakogar Rojstvo traja različno: 5, 20, 50, 80 let…
Ko pride človek na svet joka, medtem, ko se vsi drugi veselijo, a ko odide s tega sveta, se veselijo, medtem, ko drugi jokajo.
Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!
Bridko objokovan
je Jezus v grob dejan;
o grešnik, moli ga,
tvoj greh je zdaj opran!
14. postaja: JEZUSA POLOŽIJO V GROB
Molimo Te, Kristus, in te hvalimo!
Ker si s svojim križem svet odrešil!
Besede so umolknile, trobenta je utihnila. Le nemi, ledeni pogledi. In upanje: za pravim življenjem, resničnim Rojstvom. Nad vsem: vera, globoka, najgloblja – ker smo ustvarjeni za večnost in ker se bomo ponovno srečali.
»Resnično, resnično vam povem: če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane sámo; če pa umrje, obrodi obilo sadu« (Jn 12, 24).
Usmili se nas, o Gospod!
Usmili se nas!
O Jezus, hvali naj
ves svet te vekomaj!
Po svojem križu nam
podeli sveti raj!
MOLITEV PO KRIŽEVEM POTU
Marija, iz globin duše ti darujemo svoja življenja z vsemi skušnjavami in težavami, ki nas čakajo na poteh. Sprejmi jih, posveti jih in jim daj odrešenjsko vrednost.
Podari nam krščansko sprejemanje boleče. Nauči nas, da bi znali vsak dan nositi svoj križ in da bi po tvojem zgledu znali živeti v pokori za svoje grehe in grehe človeštva.
Marija, podari nam bratsko ljubezen za vse, ki trpijo. Navdihni nas z besedami tolažbe in deli usmiljenja, ki jih trpeči od nas pričakujejo in želijo.
Ti, ki si z Jezusom po križu rešila svet, daj svojim učencem in učenkam milost, da privedemo k tebi svoje brate in sestre, ki jih je zlomila teža življenja.
Podari nam moč, da ponižno prenašamo težave v službi za sočloveka; ko opravimo svojo nalogo na tem svetu naj nam ljubezen do bližnjega odpre pot do večnih radosti s teboj pri Očetu, Sinu in Svetem Duhu. Amen.
KRIŽEV POT
Janja Ahčin, dr. med.
UVOD
Življenje je kakor pot na goro. Višje si, širše je obzorje in več je modrosti v tebi. Težak raztežaj na tej poti je gotovo bolezen. Odpre ti okno tja, kamor do sedaj še nisi videl. Križ spoznaš, ne ko ga gledaš, ampak ko ga moraš sam nositi. Napotimo se k vodnjaku svojega srca. Tam odmeva vseh 14 postaj križevega pota, ki jih je Božja ljubezen že prehodila pred nami, zato da bi nas lažje spremljala.
1. postaja: Pilat obsodi Jezusa na smrt.
Zver bolezni je udarila v trenutku in brez napovedi. Obsodila me je na bolečine in ležanje. Jemlje mi samostojnost, želje in hrepenenja. Zakaj je udarila prav mene? Kaj sem hudega storila? Odprem Sveto pismo in berem: "Ti pa, Gospod, si ščit zame, moja slava in tisti, ki mi dviga glavo (Ps 3, 4)." Kljub ranjenosti zaradi bolezni mi Bog ostaja zvest. Nenehno mi odpira svojo roko in moja dlan v Njegovi trpi.
2. postaja: Jezus vzame križ na svoje rame
Najtežje je nositi križ, ki se ne vidi. Koliko ljudi misli, da s svojimi težavami pretiravam. Želim si, da bi se moj križ dal izmeriti in stehtati. Želim si, da bi ga vsaj en dan nosil tudi moj zdravnik. Kamorkoli grem, gre križ z menoj. Imam dve možnosti: ali bolezen sprejmem ali pa jo odklanjam in zbolim še za boleznijo nesprejetja. Boljše je, da jaz nosim bolezen na svojih ramah, kot da ona nosi mene tja, kamor si ne želim.
3. postaja: Jezus pade prvič pod križem
Operacija ni uspela. Ali je bila odločitev zanjo moja napaka? Bolezen traja že nekaj mesecev. Kakor luna zakrije sonce in povzroči sončni mrk, tako bolezen povzroči mrk duše. Ptice umolknejo in vrtnice zaprejo cvetove. Sredi dneva se zmrači in ohladi. Če ne nataknem varovalnih očal, lahko oslepim. Kaj so varovalna očala zame? O, Bog, daj mi modrosti, da vidim dobro v vsem hudem!
4. postaja: Jezus sreča svojo mater
Vsak dan me obiskujejo moji domači. Pred njimi se delam pogumno. Ne želim, da bi bili v skrbeh zame. Ne zamerim jim, če se težko vživijo v moj položaj. Noči, ki smo jih prespali, ni nikjer. V spominu ohranimo le tiste, ki smo jih prebedeli. So ure, ko človeška beseda zveni prazno in ko se nekaterih ran zmore dotakniti samo Bog. Kako cenim, če mi bližnji ne ponujajo poceni nasvetov in lažne tolažbe. V največjo tolažbo mi je, če me sprejemajo tako, kot sem. Kakor sonce odpira češnjev cvet, tako človeška bližina odpira srce.
5. postaja: Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ
Samo bližina omogoča, da preživiš. Koliko ponižnosti je potrebno, da sprejemam pomoč. Lažje mi je dajati kot sprejemati. Kako težko pozvonim za to, da me obrnejo v postelji. Moj Simon z Cirene so medicinske sestre, ki me negujejo. Lažje jih prosim, če čutim, da jim nisem odveč. Pomagajo mi tudi sobolnice v bolniški sobi. One dobro vedo, kako težko je sprejemati pomoč. Ob dnevih suše zaradi bolezni je pomoč bližnjega kakor pričakovani oblak.
6. postaja: Veronika poda Jezusu potni prt
Med množico obiskovalcev si izberem spremljevalca, kateremu zaupam več kot drugim. Dovolim mu, da mojo stisko vidi, otipa in da je ranjen skupaj z menoj. V prt najinega odnosa odtisnem svoj obraz in svoje srce. Vem, da mi bolezni ne more odvzeti, lahko pa jo skupaj nosiva. Spremljevalec mi je hvaležen, ker se tudi njemu odpira okno tja, kamor do sedaj še ni videl.
7. postaja: Jezus pade drugič pod križem
Tudi druga operacija ni uspela. O, Bog, kaj mi želiš s tem povedati? Vedno manj te razumem. Včasih se jezim nate. Ali si res pozabil name? Mar ne vidiš, da ne pada samo moje telo, ampak tudi moj duh. Povej mi, koliko časa me boš še preizkušal? Bojim se, da mi bo zmanjkalo moči. Edini smisel svojega trpljenja vidim v tem, da ga darujem. In z darovanjem se začenja moje vstajenje.
8. postaja: Jezus nagovori jeruzalemske žene
Bolj ko se stanje slabša, več je obiskov. Ne maram, da se drugim smilim. Želim ohraniti čim več samostojnosti in dostojanstva. Dobro bi bilo, če bi lahko sama izbirala, kdo naj pride in za koliko časa. Kako boli, če ne pride tisti, katerega že dolgo čakam.
9. postaja: Jezus pade tretjič pod križem
Vse možnosti zdravljenja so izčrpane. Kontrole niso več potrebne. Vrata uradne medicine se zapirajo. To, kar vidiš, je odvisno od tega, kje stojiš. Vidim noč in tudi dan je teman. Ni usodno pasti, usodno je ostati na tleh. Je še kaj, kar bi me lahko dvignilo? Mnogi molijo zame.
10. postaja: Jezusa slečejo in mu ponudijo vina, z žolčem mešanega
Vso so me pregledali. Kolikokrat sem se morala sleči. Izgubila sem ime in postala diagnoza. Pošiljajo me na preiskave, ne da bi mi prej razložili, kako bodo potekale. Pogoltniti moram celo pest zdravil, ne da bi vedela, za kaj so. Ko se bolezen poslabša, dobim infuzijo in kateter. Na posteljni tablici vsakdo lahko prebere mojo diagnozo. O, Bog, pomagaj mi, da ohranim svoje ime!
11. postaja: Jezusa pribijejo na križ
Križ je skrivnost. Ko bi ga lahko doumeli, bi to ne bil križ. Le kdo bi si kdaj ne želel čudeža v svojih rokah? Le kdo ne bi kdaj rekel: "Moj Bog, če je mogoče, naj gre ta kelih trpljenja mimo mene!" Kolikokrat nas na križ pribijejo besede: "Vaš otrok je prizadet. Nikoli več ne boste hodili. Raka imate." Kljub teži križa, imam vedno možnost izbire, kaj bom častila: svoje trpljenje ali odrešenje.
12. postaja: Jezus umrje na križu
Komaj 33 let je imel. Ozdravljal je, učil in blagoslavljal. Nikomur ni nič hudega storil. Zakaj je umrl tako mlad? Pred vsako bolečino smo kakor otroci in želimo v varno naročje. Ali verujem, da mi na koncu vsake poti Bog podarja svoj odločilni objem in poljub večnosti? Ali verujem, da se po smrti življenje šele začenja? Smrt je kot zid, ki se ruši in padam v Božje roke.
13. postaja: Jezusa snamejo s križa in ga položijo Mariji v naročje
Vsak veliki petek ima samo 24 ur. Najbolj zvesti ti ostanejo zvesti tudi po smrti. Čas izgubi dolžino in pridobi globino. Ranjeni vedno razumejo ranjene. Odrešenje se dogaja najprej v odnosu med menoj in teboj.
14. postaja: Jezusa položijo v grob
Cilj je dosežen, ostaja vrh in ostaja tretji dan. Razdalje so premagane, napori odvzeti. Začenja se poljub večnosti. Kdor je ljubljen, nikoli ne umre.
SKLEP
Kakor ima vsaka gora svoj vrh, tako se vsako trpljenje izlije v tretji dan,
odkar nas je presijala Božja ljubezen.
Sem, ker me Bog ljubi. Ljubi me, ko sem vesela, ko trpim in padam pod križem.
Če to vem, je vsak trenutek smiseln, je vračanje domov v Božji objem.
Vse, kar je storjeno iz ljubezni ostane. Ostal je križ in ostale so sledi Božje
ljubezni. Naj ostanejo tudi sledi naše ljubezni.