Sveti oče ostarelim bolnim duhovnikom

VATIKAN (četrtek, 17. september 2020, RV) – Sveti oče se ostarelim in bolnim duhovnikom zahvaljuje za pričevanje o zvesti ljubezni do Boga in Cerkve ter jih spodbuja, naj se ne bojijo trpljenja, kajti Gospod nosi križ z nami.

Lombardijska škofovska konferenca je že šesto leto zapored pripravila Dan molitve in bratstva, na katerem se zberejo ostareli in bolni duhovniki s svojimi škofi. »Lepa je ta pozornost pastirjev do fizično slabotnejšega dela svoje duhovniške skupnosti. V resnici ste duhovniki, ki v molitvi, poslušanju, darovanju trpljenja opravljate službo, ki ni drugotnega pomena v vaših Cerkvah,« je papež Frančišek zapisal v sporočilu, namenjenem duhovnikom, ki so se danes, 17. septembra 2020, zbrali v svetišču Santa Maria del Fonte v kraju Caravaggio blizu Bergama. Zahvalo je izrazil organizaciji Unitalsi in vsem, ki so se trudili za uspeh srečanja. »Prostovoljci s svojim konkretnim prizadevanjem in svojim duhom, ki jih spodbuja, izražajo hvaležnost vsega Božjega ljudstva do svojih duhovnikov,« je dodal. 

Posebno zahvalo pa je papež Frančišek namenil sobratom, ki živijo »čas starosti in grenko uro bolezni«: »Hvala za pričevanje zveste ljubezni do Boga in Cerkve. Hvala za tiho oznanjevanje evangelija življenja. Hvala, da ste živi spomin, iz katerega se zajema, da bi se zgradilo prihodnost Cerkve.«

V nadaljevanju sporočila je Frančišek dejal, da smo v zadnjih mesecih vsi bili deležni omejitvenih ukrepov. »Dnevi, preživeti v omejenem prostoru, so se zdeli neskončni in vedno enaki. Pogrešali smo ljubezen najbližjih in prijateljev; strah pred okužbo nas je spomnil na našo negotovost. V globini smo spoznali to, kar nekateri med vami, kakor tudi mnogi drugi starostniki, živite vsak dan. Močno upam, da nam bo to obdobje pomagalo razumeti, da je mnogo bolj od zavzemanja prostorov pomembno ne zapravljati časa, ki nam je dan; da nam bo pomagalo okušati lepoto srečanja z drugim, ozdraveti od virusa samozadostnosti. Ne pozabimo te lekcije!«

V najtežjem trenutku, polnem »oglušujoče tišine in mučne praznine«, so mnogi skoraj spontano obrnili pogled proti nebu. »Z Božjo milostjo je to lahko izkušnja očiščenja. Tudi za naše duhovniško življenje je slabotnost lahko kakor 'topilčev ogenj, kakor lug pralcev' (Mal 3,2), ki nas s tem, ko nas dviga k Bogu, prečiščuje in posvečuje. Ne bojmo se trpljenja: Gospod nosi križ z nami!« je zapisal sveti oče.

Ob koncu sporočila je vse zbrane klerike izročil Mariji: »Dragi bratje, Devici Mariji izročam vsakega med vami. Njej, ki je Mati duhovnikov, govorim o mnogih duhovnikih, ki so umrli zaradi tega virusa in o tistih, ki so na poti okrevanja.«