Svetopisemski maraton 2021

Abrahamovih let je že, kar sem služil vojsko kot bolničar prav blizu Medžugorja. Kako sem se razveselil pisma od doma, najbolj od mame. Čutil sem, da ne bi bilo prav, da ga preberem kar mimogrede. Poiskal sem primeren prostor in trenutek. Še sedaj vidim otroško lepo pisavo svoje mame, ki že nad trideset let živi v Bogu.

Tako in tisočkrat večje spoštovanje bi moral imeti človek do branja Svetega pisma. Ob svojem spremljanju bolnikov in vprašanju, kaj ljudje, ki trpijo najraje berejo, mi odgovarjajo, da  o Jezusovem trpljenju. Razumljivo. Z Njim se prav lahko poistovetijo, čeprav svojega trpljenja ne razumejo.

V prebiranju Svetega pisma tako tisti ki trpijo, prepoznavajo  ljubečega Očeta. »Zdravim«, v narekovaju, pa naj bo branje Svetega pisma priložnost, da se ustavijo  ob trpečih in jim iz Svetega pisma radi prebirajo pismo Očeta, ki nas ni pozabil. Seveda velja to v »normalnih« časih.

Bo po vsem tem še kdo trdil, da mu ni mar branje Svetega pisma, ko nam piše Oče, z veliko začetnico, če smo že s takim spoštovanjem brali ali še beremo pisma, čeprav najbrž več po SMS sporočilih? Če bodo razmere dopuščale, naj na primeren način, po vaši iznajdljivosti, svetopisemski maraton pride tudi v bolnišnice in domove.

Sebe in vas vabim, da se hitrih nog, ali v počasnem premikanju z berglami ali vozičkom, podamo na Svetopisemski maraton. Prepoznajmo Njega, »ki že hodi med nami«!

Z vami »tečem« na svetopisemskem maratonu in sem vesel druženja z vami ob prebiranju Svetega pisma. Miro Šlibar, bolniški duhovnik.