Avtor: Miro Šlibar Objavljeno: 24. 12. 2020

Kurešček, 10.december 2020, ZOOM

Pozdrav vsem! V duhu smo poromali k Mariji Kraljici miru na Kurešček. Vedno, ko vstopim v to cerkev in tudi drugod, pokleknem in pozdravim Gospoda z molitvijo sv. Frančiška: »Molimo te, Gospod Jezus Kristus, tukaj in po vseh cerkvah in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil«.

Čas hitro mineva. Kot bi bilo včeraj, smo bili skupaj pred mesecem. Zdaj pa je že 12. dan adventa, po prazniku Brezmadežnega spočetja Device Marije, ravno 14. dni pred svetim večerom, ob spominu Loretske Matere Božje.

Najprej se ustavim  ob evangeljskem odlomku in besedah: »Med rojenimi od žena ni bil obujen večji od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega.« (Mt 11, 11-15).

Jezus predstavi bratranca Janeza Krstnika kot največjega preroka, ki je pripravil človeštvo na njegov prihod. – Postavlja se mi vprašanje, sem pripravljen sprejeti ljudi, ki mi približajo Jezusa, znam tudi sam spregovoriti o njem? V teh tednih bo za to veliko priložnosti. Naj privre iz mene in vsakega prošnja, Gospod, pomagaj mi sprejeti odgovornost za tvoje kraljestvo, da bom v vsem tvoj učenec. Naj ti pogumno služim, kjer sem in kamor me pošiljaš. Daj, da bom k tebi povabil še druge.

Drugo. Včeraj smo, kot je poudaril papež Frančišek »obhajali eno od čudes zgodovine zveličanja: Brezmadežno spočetje Device Marije«. Potem pa nadaljeval: »Tudi njo je Kristus odrešil, a na izreden način, saj je Bog hotel, da se matere njegovega Sina, od prvega trenutka njenega spočetja, ne bi dotaknila beda greha«. In še nadaljeval: »Marija je bila torej ves čas svojega zemeljskega življenja obvarovana kakršnega koli madeža greha, bila je »polna milosti« (Lk 1,28), kot ji je rekel angel in je bila deležna posebnega delovanja Svetega Duha, da je lahko vedno ostala v popolnem odnosu s svojim sinom Jezusom, še več, bila je Jezusova učenka, Mati in učenka, v kateri pa ni bilo greha.

To, kar je bilo za Marijo že na začetku, bo za nas na koncu, potem ko bomo prešli očiščujočo »kopel«, pot Božje milosti.

Za nas je to pot, da postanemo »sveti in brezmadežni«. Neomadeževane lepote naše Matere se ne more posnemati, toda istočasno nas privlači. Zaupajmo se njej in enkrat za vselej recimo »ne« grehu in »da« Milosti.

 

In tretje. Marijo, našo nebeško Mater, častimo tudi z litanijami, to je molitev, ki proslavlja Božjo Mater z naslovi, vzetimi iz Svetega pisma in iz spisov cerkvenih očetov. Grško pomeni beseda »litania«, prošnjo. Poznamo »lavretanske«. To ime se jih je prijelo zato, ker so bile v sedanji obliki prvič natisnjene leta 1575 v knjižici, namenjeni romarjem v Loreto v Italiji. V tem kraju stoji namreč znamenito svetišče Matere Božje, najbolj obiskana Marijina božja pot v Italiji. Svetišče so sezidali v drugi polovici 15. stol. nad »nazareško« ali »sveto hišico«, domovanjem Sv. družine v Nazaretu. Po izročilu naj bi jo angeli prinesli semkaj iz Palestine leta 1294, potem, ko je nekaj časa  stala na Trsatu nad Reko. Postavljena je bila v lovorov gaj – latinsko »lauretum«, iz česar je nastalo italijansko ime Loreto, po latinski obliki imena kraja se litanije imenujejo »lavretanske«.

Zdaj stoji »sveta hišica« pod kupolo bazilike v Loretu. Je cilj romarjev iz  vse Evrope. Sem so romali tudi papeži, Sv. Janez XXIII. tudi pred začetkom 2. vat. koncila. Tudi papež Frančišek je leta 2015 od tu namenil poslanico mladim. V njej je zapisal, da nas romanje spominja, da je življenje hoja, je pot. Če človek ne hodi in obstane na mestu, ne naredi ničesar, zato jih je spodbudil: »Prosim vas: ne ustavite se v življenju!«

V notranjosti  nazareške hišice je kip črne Marije ali Lavretanske Device. Temno Marijino obličje je značilno za najstarejše Marijine podobe.

Po tem razmišljanju naj pride iz mene želja, če hočete tri prošnje:

-  da bom pripravljen sprejeti ljudi, ki mi približajo Jezusa in jim o njem spregovoril tudi sam. Advent je čudovita priložnost.

-  V tolažbo naj nam bodo papeževe besede v prazniku Brezmadežne, da ne moremo lepote naše Matere posnemati Ona je za nas pot, da postanemo »sveti in brezmadežni in enkrat za vselej recimo »ne« grehu in »da« Milosti.«

- ob litanijah Matere Božje bomo pozorni na vzklike, še bolj pa na to, da bi kašno Marijino lastnost, omenjeno v litanijah »pestovali«, uresničevali v sebi. Hkrati pa radi v mislih poromali v Loretto, Lurd, Fatimo, Kurešček in drugam, če še zares ne moremo. Amen. (MŠ)