POGREB S. TADEJE FRIC, 15. APRIL 2021
Čez 10 dni, ko so bile Marijine sestre na Dobrovi zbrane v kapeli za hvalnice in meditacijo pred sv. mašo, je prišel Jezus pri zaklenjenih vratih njene sobe in poklical k sebi s. Tadejo-Ano. Prepričani smo, da je s sv. Tomažem izpovedala: »Moj Gospod in moj Bog« (Jn 20,28) in slišala Jezusove besede: »Prav, dobra in zvesta služabnica! V malem si bila zvesta, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega Gospodarja« (Prim.: Mt 25,21).
Pozdravljene /i/! Pozdravljam vas kot Gospod prestrašene, ki so prišli h grobu na velikonočno jutro. Velika milost nam je podarjena, da smemo biti s s. Tadejo v »gornji« sobi, kamor je prihajala, skupaj z vami, drage sestre na Dobrovi, »sončit« svojo dušo in hranit življenje Božjega otroka in duha redovnice.
Ob pripravi na srečanje z Gospodom, ki je bila v zadnjih mesecih naporna pot čez Kalvarijo, se v imenu tukajšnjih sester, kot hišni duhovnik, zahvaljujem s. provincialki Slavici. Pogosto sem videl njen avto na dvorišču, s. Tadeja pa občutila čutečo in ljubečo bližino odgovorne za slovensko provinco. Boglonaj, s. Slavica! - Prav tako hvala domačim, sorodnikom za vaše obiske v samostanu. S. Tadeji je to veliko pomenilo. Velika hvala tukajšnji prednici s. Veroniki. Med vsem drugim za vsa spremljanja zunaj samostana, po vrtovih in gredah, ki so ji bila tako draga. – Hvala sosestram in vsem, ki ste ji bili blizu.
Danes, na dan pogreba smo v duhu zadnjič, z njenimi očmi in ljubečim srcem, »zazrti« v osrednji, sprednji del naše kapele na Dobrovi.
Oziramo se na MARIJO, veseli, da je bila s. Tadeja, Marijina sestra in gojila veliko ljubezen do Nje in živela po smernicah matere Leopoldine Brandis.
Naš pogled, skupaj z rajno sestro upiramo na KRIŽ, je v čudovitih barvah, kot »knjiga ljubezni«, kot je dejal včeraj v duhovni misli Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru. Prav v Križanem je dobivala moč in upanje, posebno še v zadnjih mesecih življenja.
Na oltarju je PODOBA VSTALEGA in ob njem VELIKONOČNA SVEČA, zagotovilo zmage nad smrtjo. – Kako skrbno je vsakič na vzklik po spremenjenju začenjala: »Tvojo smrt oznanjamo in tvoje vstajenje slavimo, dokler ne prideš v slavi«, prav tako druga dva vzklika.
Iz tega OLTARJA pred nami, se je, kakor mi, hranila za ta svet in za nebesa in vsak dan na oltar prinašala sebe, vse, ki jih je imela rada, tudi skrbi in delo zunaj samostana. Z Božjo hrano se je hranila in poživljala, da je v teh dneh dospela k Njemu, ko se je poslovila od tega sveta.
Čisto na desni je še TABERNAKELJ, kamor je usmerjala svoj pogled in klicala Gospoda, da jo spremlja na poti prizadevanja za svetost, za svoje sosestre za Cerkev ...
S. Tadeja. Pospremili vas bomo na Božjo njivo. Ob cerkvi Marijinega vnebovzetja na Dobrovi boste čakali vstajenja. Kot Marija, tako pojemo v velikonočni pesmi, ste že »Objeli Vstalega«. Mi pa se bomo, povezani z vami, še naprej v tej kapeli ali drugod, srečevali z Umrlim, Pokopanim in Vstalim Gospodom.
Vas pa prosimo, namenite pri Gospodu kakšno besedo za nas, za družbo Marijinih sester, za nove poklice, za vesoljno Cerkev, vse bolnike, tudi s. voditeljico Irmo, da bi se končala epidemija
Naše srečanje z Gospodom, danes na dvanajsti dan po vstajenju, naj nas utrdi v veri, upanju in ljubezni in privabi na naša usta vsemu, kar je bilo, je in bo: »Moj Gospod in moj Bog«!
Vsem domačim, ki ste tukaj zbrani in drugim, tukajšnjim sestram na Dobrovi, vsem slovenskim Marijinim sestram s provincialko Slavico in celotni družbi s sestro voditeljico Irmo, izrekam iskreno sočutje in sožalje. Pridružuje se mi prisotni dobrovski župnik Kvaternik, spiritual Dario, spovednik Lavrič, škofijski kancler Miklič, nekdanji župnik Golob in še drugi, ki so bili povezani s sestro ... S. Tadeja, živite v Bogu, ko ste umrli svetu. Amen. Aleluja.
Miro Šlibar