Angel bližine je vedno tu
DVANAJSTA KATEHEZA 2021 (33): ANGEL BLIŽINE JE VEDNO TU. Dan za dnem nam je blizu, v tolažbo, pogum, srečo in pomoč v vsakdanjem prizadevanju za dobro.
18. december
SPOMIN NA SEPTEMBRSKO KATEHEZO
Zakaj na septembrsko? Običajno se spomnimo prejšnje. Septembrska pa je bila o angelih. Ob vaših javljanjih po telefonu, ker je bila kateheza v živo, smo slišali, kdo so angeli in zakaj so pomembni. Kaj sploh vemo o angelih, duhovnih bitjih, ki spremljajo zgodovino odrešenja vse od stvarjenja sveta? Poudaril sem, da je včasih veliko zmede in ob tem nevarnosti, da bi kot vero Cerkve o angelih predstavili nekaj, kar v to vero ne sodi, ali nasprotno, da izpustimo kakšen pomemben vidik Božjega razodetja.
Če se spomnite, sem v omenjeni katehezi prebral nekaj besedil iz Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, Katekizma katoliške Cerkve in Direktorija za ljudske pobožnosti in bogoslužje. Omenil sem revijo Božje okolje (št. 4/2020) ter knjigo Anselma Grüna Ti si moj angel. Priporočal sem tudi knjigo sv. Janeza Pavla II. z naslovom Angeli. V pomoč pri pripravi takratne kateheze mi je bil tudi p. Janez Šamperl, minorit, ki je napisal tri tovrstne knjige: Angeli na poti življenja, Čisto vsakdanji angeli in Angeli zate. Tudi nisem pozabil pesnika Toneta Pavčka, ki je zapisal veliko lepega o angelih. – O angelih bo tudi nocojšnja kateheza. Upam, da vam bo v veselje, tudi zato, ker že iščete angela, ki ga boste dali v jaslice. Pa tudi, ker kateheza poteka v živo. Zato boste večkrat med oddajo povabljeni, da pokličete in poveste vaše dragocene izkušnje ob angelih.
MOLITEV: ANGEL GOSPODOV (vodi duhovnik)
V MOLITVI, KI NAJ BI NAŠLA DRUŽINSKO ALI PA OSEBNO PRAVICO VSAJ ENKRAT NA DAN V NAŠIH DOMOVIH, SMO SLIŠALI MARIJINO ODPRTOST ZA BOŽJI NAČRT. PRISLUHNIMO ŠE JOŽEFOVI POSLUŠNOSTI ANGELU V EVANGELIJU DANAŠNJEGA DNEVA, TRETJEGA DNEVA BOŽIČNE DEVETDNEVNICE.
»Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo tako: Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila, preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. Ker je bil njen mož Jožef pravičen in je ni hotel osramotiti, jo je sklenil skrivaj odsloviti. Ko je to premišljeval, glej se mu prikaže v spanju Gospodov angel in pravi: 'Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha!'« (Mt 1,18-20)
KONKRETNA MISEL EVANGELIJA
Najprej bom povedal nekaj čisto osebnega. V adventu imam navado, da si v bogoslužni koledar zapišem besedo, ki me nagovori ob dnevnem evangeliju. Izbrano besedo »pestujem« čez dan pri vseh opravilih in delu, tudi vsakodnevnem sprehodu, ki jo oplemenitim z molitvijo, ja tudi za vas.
In katero mislite, da sem izbral za danes, na to kvatrno soboto pred zadnjo adventno nedeljo? Kaj mislite, kaj me je nagovorilo v prebranem evangeliju? »Zaupanje!« Da, Jožefovo zaupanje. Jožef preseneti, ko nič ne sprašuje, ampak preprosto naredi, kot mu je naročil angel. Svojo poslušnost Bogu pokaže tudi, ko mu angel po obisku modrih pove, da morajo bežati v Egipt, od koder se vrnejo, ko mu spet sporoči angel. Vse v skladu z Božjo voljo. Kakšen zgled! (Prim. Jana Podjavoršek, Magnificat, posebna izdaja, advent 2021, 60.) In jaz? Z vami prosim Gospoda, naj okrepi naše zaupanje.
Prav kmalu bomo prisluhnili pripovedi. Tako je podobna našim, ko nam ne gre vse prav. Zgledujmo se in najdevajmo moč v Marijini in Jožefovi odločitvi ter v odločitvah tolikih drugih, ne samo svetnikih.
Zato sem vas na začetku povabil, da zmolimo Angel Gospodov. Če nam je mogoče, se vsak dan trikrat spomnimo na oznanilo angela Gabrijela Mariji, da bo postala Božja Mati. Vesel bom, če bomo to vzeli za prvo nalogo današnje kateheze.
SLEDI PRIPOVED INVALIDKE, KI PIŠE TUDI KNJIGE. TOKRAT BOMO SLIŠALI PRISPEVEK Z NASLOVOM »KAM JE SREČA ODŠLA?«
Res. Po začetnem svetopisemskim odlomku in molitvi se mi zdi prav, da nadaljujem s tem prispevkom. Kaj bi bilo, če ne bi imeli ljubečega in sočutnega Boga, ki nam je podaril Novorojenega Odrešenika? Kaj bi bilo, če bi ne imeli Marije, svetnikov, pa tudi angelov? Še težje bi bilo breme teh zimskih dni, še več bi bilo nejevolje in nesprejemanja starosti, bolezni, invalidnosti, kakor tudi soočanja z epidemijo, slovesov od dragih sorodnikov in prijateljev … Kaj bi bilo, če ne bi imeli angela bližine, upanja, vsakdanjih skrbi, poguma, nasmeha, angela voznikov, miru … če jih omenim samo nekaj iz knjig p. minorita Šamprla, h kateremu se bom še vrnil.
Prosim vas, da prisluhnemo zapisu invalidke. V besedilu boste začutili »težo« vsakdana. Kako bi bilo šele takrat, če ne bi omenjena pisateljica poznala dobrih ljudi in ne bi imela vere v Boga in ne poznala božiča, angelov ... Voditeljica Damijana, prosim, preberite.
DAMIJANA
Bil je ponedeljek. Dopoldan je deževalo, popoldan pa se je občasno prikazovalo z oblaki zakrito sonce … Ležala sem in gledala skozi okno …
Gledala sem in nenadoma začutila preko obraza toplo stezo, po kateri so tekle drugo za drugo tople, slane solze. Pustila sem, da so iztekle do zadnje kapljice in da se je solzna steza posušila. Zaprla sem oči in razmišljala o svoji težki usodi …
Razmišljala sem, kaj naj bi storila, da bi vsaj še nekaj časa živela toplo družinsko življenje, toda to je bilo samo pobožno hrepenenje za nečim, kar se ne bo nikoli več ponovilo. Kako puste so noči, ko sama ležim v postelji, daleč proč od moje družine, pa čeprav jih slišim, kako dihajo in mirno spijo. Počutim se kot osamela puščavska roža …
Misli mi bežijo naprej in sprašujem se: »Kako naj me nosi veter, ko pa sem priklenjena na posteljo; kako naj grem peš do tam, kamor si moje srce tako želi in hrepeni; kako naj potolažim srce, ko pa ne morem hoditi in priti do tam; oh, kako rada bi zakričala s pekočo bolečino v prsih, pa si ne upam, da ne bi koga zbudila.«
Noč je še temna, svetlobe za jutranjo zarjo še ni nikjer; ne vem, koliko je ura, in razmišljam, če bi vklopila televizor in pogledala kakšen romantičen film … Ampak tega že dolgo nisem počela in si v resnici tega niti ne želim. Kaj mi bo romantika, ko pa ne znam več uživati in je ne morem od nekoga, meni v srcu ležečega, pričakovati.
Obrnila sem svoje razmišljanje na dan, ki bo prišel z vzhajajočim soncem. Položila sem levo roko na čelo, naredila križ in naslednjega na ustih in še na prsih. Sklenila sem dlani in tiho molila. V molitvi sem se pomirila, nisem več razmišljala o nedosegljivem, ampak sem v tihi molitvi zaprla oči in kmalu mirno zaspala.
Preostanek noči sem prespala in prav zaradi sladkega spanja je bilo te težke noči kmalu konec. Ko sem se prebudila, je bilo že svetlo jutro. Vedela sem, da je že nov dan, prikazalo se je toplo sonce in kmalu bo direndaj v hiši in ne bom več sama. Minila je še ena noč, ki jo bom poskušala čim prej pozabiti. (Janja Blatnik)
V ŽIVLJENJU JE TEŽKO POZABLJATI. POGLEJMO NA PREBRANO PRIPOVED IN NA VAŠE PODOBNE IN TEŽKE SITUACIJE Z OČMI ANGELOV.
Zapis, ki smo ga slišali, predstavlja realno življenje. Ali ne bi kaj takega tudi vi lahko zapisali? Vesel bom vašega poslanega prispevka. - Ob slišani pripovedi bi rad poudaril, kar omenja pisateljica, da z vzhajajočim soncem prihaja tudi Novorojeni. Ali ni bilo tako tudi ob Jezusovem rojstvu? Pomembno vlogo ob tem je imel nadangel Gabrijel, ko je oznanil Mariji, da bo spočela in rodila Sina Najvišjega (prim. Lk 1,26-38). Prav tako angel razodene Jožefu nadnaravni značaj materinstva Device (prim. Mt 1,18-25). Angeli oznanijo pastirjem v Betlehemu veselo novico, da je rojen Odrešenik (prim. Lk 2,8-14). »Gospodov angel« varuje življenje Deteta Jezusa, ki ga ogroža Herod (prim. Mt 2,13-20).
Angel je bil tudi ob praznem grobu. – P. Marko Rupnik v eni zadnjih Družin (št. 50, 2021, str.32) zapiše, kako je »Kristusovo rojstvo globoko vezano na njegovo veliko noč. Kako je Kristus postal človek, da bi lahko vstopil v našo smrt in tako srečal izgubljeno ovco.« In nadaljuje: »Jezus kot novorojeni je povit v povoje, kot bo v povoje povit po križanju. Na starih ikonah Kristusovega vstajenja vidimo, da angeli ob praznem odprtem grobu ženam kažejo bele povoje, ki celo s svojo obliko spominjajo na tiste, s katerimi je bil povit ob rojstvu. Grob pa spominja na jasli, v katere je Božji Sin položen že ob rojstvu.«
Kako veliko »herodov« je tudi v našem življenju! Kako velike so tudi stiske, ki jih doživljamo. Ni jih imela le omenjena invalidka, ki je zapisala svoje izkustvo; to doživljamo tudi sami. Prepričan sem, da se ne motim.
BOG NAS IMA KLJUB VSEMU RAD. POŠILJA NAM ANGELA NA POT ŽIVLJENJA.
Vsem, ki poslušate katehezo, želim, kot je zapisal v eni od omenjenih treh knjig o angelih p. Janez Šamperl, da bi vam bili čisto vsakdanji angeli dan za dnem blizu, v tolažbo, pogum in pomoč pri vsakdanjem prizadevanju za dobro. Ob vseh do sedaj izrečenih besedah dovolite, da iz knjige Čisto vsakdanji angeli p. Janeza preberemo o Angelu bližine.
Angel bližine
je vedno tu,
blizu tebe.
Nežno te
vabi
v bližino
brata, sestre,
Boga in sveta,
ki te obdaja.
Če pa se angel bližine
slučajno malo
oddalji,
s svojo močjo
daljave premosti
in poskrbi,
da tudi če je daleč proč,
je vedno tu.
(p. Janez Šamperl, Čisto vsakdanji angeli, 14)
ANGEL VARUH V OČEH PAPEŽA FRANČIŠKA
Ko zbirate pogum, da pokličete po telefonu in nam zaupate vaše izkušnje z angeli, prisluhnite, kaj je o angelu varuhu zapisal papež Frančišek. »Naš angel varuh ni samo z nami, ampak tudi gleda Boga Očeta. Je v odnosu z njim. Je vsakdanji most. Od trenutka, ko se prebudimo, do trenutka, ko gremo v posteljo, nas spremlja. Je vez med nami in Bogom Očetom. Angel predstavlja vsakdanja vrata, odprta v transcendenco – v to, česar ne vidimo, v srečanje z Očetom. Angel mi pomaga hoditi, kajti gleda Očeta in pozna pot. Ne pozabimo teh spremljevalcev na poti.« (Božje okolje, št. 4, 2020.)
ANGELI VARUHI V CERKVENEM LETU IN BOGOSLUŽJU
Ne bodite nejevoljni, če kakšno stvar ponovno slišite. Vsi veste, da je v katoliški Cerkvi 2. oktober praznik svetih angelov varuhov. Podlaga za češčenje angelov je nauk Svetega pisma. Že Stara zaveza pozna angele, ki varujejo ljudi v nevarnostih. To smo že slišali v septembrski katehezi. Kakšni dve stoletji pred Kristusom se je pri Judih izoblikovala vera v angele varuhe in v tem smislu Jezus pravi: »Varujte se, da ne boste zaničevali katerega teh malih! Povem vam: njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega nebeškega Očeta« (Mt 18,10). Z besedo »mali« Jezus ne misli le na otroke, ampak na ljudi v telesni ali duhovni stiski. Na temelju Svetega pisma je teolog Suarez vlogo angelov varuhov v odnosu do nas povzel v šest točk:
1. odstranjujejo od nas nevarnosti, ki ogrožajo naše telo in našo dušo;
2. nagibljejo nas k temu, da delamo dobro in se varujemo hudega;
3. odstranjujejo od nas napade hudobnih duhov in zmanjšujejo moč njihovih skušnjav, pa tudi moč nevarnosti, ki izvirajo iz naših slabih nagnjenj in priložnosti za greh;
4. naše molitve prinašajo pred Božje obličje;
5. prosijo za nas;
6. grajajo nas in tudi kaznujejo, če je to za nas koristno in zveličavno.
Češčenje angelov kot osebnih varuhov slehernega človeka se je v Cerkvi uveljavljalo postopoma. Na Zahodu je postalo bolj izrazito zlasti od 9. stoletja naprej. Vse do 15. stoletja pa je bilo v bogoslužju povezano s praznikom sv. Mihaela nadangela 29. septembra. Poseben praznik angelov varuhov je nastal najprej v Španiji v 15. stoletju. Od tam se je razširil v Francijo in deloma drugod po Evropi.
ANGELI V ŽIVLJENJU SVETNIKOV
Ljudska pobožnost je na poseben način podpirala češčenje angela varuha. Že sv. Bazilij († 379) je učil, da ima »vsak vernik ob strani angela kot varuha in vodnika, ki ga vodi v življenju«. Ta starodavni nauk je sčasoma utrdil temelje in predstavlja začetek raznih oblik pobožnosti, dokler ni dobil v sv. Bernardu († 1153) velikega učitelja in odličnega apostola pobožnosti v čast angelom varuhom. Za sv. Bernarda so angeli dokaz, da »nebo ne opušča ničesar, kar bi nam bilo lahko v pomoč«, zato nam postavlja »ob stran nebeške duhove, da bi nas varovali, poučevali in vodili«.
Sv. Frančišek Asiški je Kristusove rane – stigme prejel od serafa, krilatega angelskega bitja, ki je zaradi goreče ljubezni do Boga najvišje na angelski lestvici. Večkrat so angeli svetnikom omogočali stik z evharistijo. Ko sv. Paskal Baylon zaradi skrbi za ovce ni mogel k maši, se mu je približal angel s kelihom in hostijo. S svetnikom sta se pred evharističnim Jezusom skupaj poklonila. Prav tako je angel v zraku pustil hostijo in kelih pred fatimskimi pastirčki. Skupaj so molili, potem pa jih je obhajal.
Sv. Janez Bosko je bil prepričan, da se za podobo psa, ki ga je pogosto rešil pred nevarnostjo in ga je svetnik poimenoval Sivec, skriva njegov angel varuh. Žival se je na primer pojavila pri zaprtih vratih v njegovem domu in ga je za nekaj časa z renčanjem zadrževala od poti, na katero se je odpravljal. Svetnik je pozneje izvedel, da so nepridipravi tisti večer načrtovali napad nanj. Sivec je don Boska večkrat zaščitil ali pripeljal na pravo pot, potem pa izginil. (Prim. Božje okolje, št. 4, str. 12.)
IZPUSTI! PRIČEVANJE LIKOVNE UMETNICE O ANGELIH
Likovna umetnica (Marta Jakopič Kunaver), ki angele tudi upodablja, je o njih takole zapisala: »Ta dobrotna Božja roka, ki se steguje do vsakega od nas, me spremlja, varuje in navdihuje še danes, ko sem že babica. Kot majhen otrok si Boga nisem mogla nikoli predstavljati, angelčki pa so bili najlepša in najčarobnejša bitja mojega otroštva. Še danes jih skušam upodabljati take, kot sem jih sanjala v otroštvu, in marsikateri odrasli si jih zaželijo in jih izberejo v mojem ateljeju. Tudi ljudje smo lahko drug drugemu angeli – kadar smo prijateljski, sočutni in drugim v oporo. Tudi takih angelov sem srečala v življenju veliko. Bog jih blagoslovi!« (Božje okolje, št. 4, str. 17).
IZPUSTI! ANSELM GRÜN
Anselm Grün v knjigi Ti si moj angel med drugim pravi: »Angeli odstranijo od nas nevarnosti, ki ogrožajo naše telo in našo dušo; nagibljejo nas k temu, da delamo dobro in se ogibljemo hudega; odvračajo od nas napade hudobnih duhov in zmanjšujejo moč njihovih skušnjav, pa tudi moč nevarnosti, ki prihajajo iz naših slabih nagnjenj in priložnosti za greh; naše molitve prinašajo pred Božje obličje; prosijo za nas; grajajo nas in na neki način kaznujejo, če je to za nas koristno in zveličavno.«
KAKO POSLUŠALCI DOŽIVLJATE ANGELE?
KAKŠNO MESTO IMA ANGEL V VAŠIH JASLICAH?
KATERO MOLITEV K ANGELU NAJRAJE MOLITE?
KO ČAKAMO NA TELEFONSKE KLICE, POGLEJMO, KAKO POGOSTO ADVENTNE PESMI OPEVAJO ANGELE.
Kdo od nas ne poje rad adventnih pesmi, ko posluša besede preroških obljub. Priznajmo pa, da gredo pesmi in besede pogosto mimo nas in se nas ne dotaknejo. V tem zadnjem tednu adventa in tudi v božičnem času naj se nas dotakne besedilo pesmi. »Vstopimo« v bogato besedilo pesmi! Naj omenim
nekaj ljudskih pesmi, kjer je močno poudarjena vloga angela ali angelov.
V tretjem adventnem tednu je tako zgovorno besedilo Glasovi angelski z višin odmevajo v temo sveta …
V pesmi Dopolnjen je obljube čas v drugi kitici pojemo: Poslan je angel od Boga * k brezmadežni Devici, * nevesti Svetega Duha, * izvoljeni Devici. Pesem omenja, da se ji bo Sin na svet rodil. Ona pa je sprejela Božji načrt.
V pesmi Oznanil je angel Gospodov Mariji izvemo za njeno pripravljenost, naj se ji zgodi po angelovi besedi.
V pesmi Poslan z nebes je angel slišimo dolg dialog med angelom in Marijo. Rečeno je, da se Marija prestraši, pa jo angel potolaži, naj se ne boji. Na napoved, da bo spočela od Svetega Duha, Marija, vsa ponižna, sprejme Gospodovo voljo.
Tudi v pesmi, ki nam je posebej blizu, Vi oblaki ga rosite, angel počasti Devico, prvo v čednosti kraljico.
Vso zemljo tema krije je pesem, ki spomni na nadangela Gabrijela, ki je oznanil Mariji, da bo rodila Sina, ki naj mu da ime Jezus.
V pesmi Zdaj razsvetljena je noč angel pozdravlja Marijo, ki bo Mati Kralja nebes.
KAJ PA BOŽIČNE PESMI?
Pesem Angelsko petje se sliši v višavi naznanja, da se je Zveličar rodil. V nadaljevanju angel pastirje povabi, naj ga gredo molit, njega, ki v jaslicah revnih na slamci leži. Prevzame jih, ko najdejo Detece.
In tako še številne druge božične pesmi: Pa Kaj se vam zdi, pastirci vi … Gloria in exelsis Deo, tako angelci pojejo … In povedat so prišli z neba božji angelci … Le kdo je zapel, če ne angeli pesem Nikar ne dremajte …
V pesmi Rajske strune zadonite slišimo: Zbori angelski hitite na zemljo in pevajte: Slava bodi na višavah, slava Bogu naj doni, mir ljudem pa po nižavah naj nocojšnja noč rosi.
Kako bi izzvenela Sveta noč, če ne bi v tretji kitici peli, da angeli Gospoda slave, mir ljudem na zemlji žele …
OB VAŠEM DRAGOCENEM SODELOVANJU V KATEHEZI SE SPODOBI MALO ODDIHA. TO STORIMO Z VAJO SMEHLJANJA!
Priznam, da je to lahko težavno, namreč smehljanje. Vemo, kako to gre. Ko boste sami, se poglejte v ogledalo. Spoznali boste, da ste videti popolnoma drugače, če se smehljate. Draga poslušalka in poslušalec kateheze. Predstavljaj si, kako se to smehljanje pretaka po vsem tvojem telesu, kako obsije in ogreje vsak delček tvojega telesa – o, kakšen srečen občutek! Vse v tebi se smehlja – ti pa si povsem miren.
Ko se smehljate, so mišice na vašem obrazu veliko bolj sproščene, kot če ste resni. Sproščenost se prenaša tudi v možgane, tam pa ga centri za čustva predelajo v duševno sprostitev. Ustvarijo se hormoni sreče in se porazdelijo po vsem telesu. Duševna sproščenost pomeni, da smo mirni in srečni – to pa je stanje, ki si ga vedno znova želimo. Kdor je miren in srečen, ga imajo ljudje radi. Takšno priznavanje pa spet dobrodejno vpliva na srce.
Azijski rek pravi: Nasmeh je najkrajša pot med dvema človekoma. Ko se smejiš, se ti svet smeji nazaj. In slaba volja v hipu izpuhti!
Res, smehljanje odpira srca – tudi tvoje! Zato se čim pogosteje smehljaj!
Ali ne izreče Marjan Bunič večkrat na radiu Ognjišče, da je smeh dovoljen in nič ne stane! In še: naj razlogov za smeh nikoli ne zmanjka.
Si upaš od srca nasmejati? Poskusiva ...! Odlično.
POVZETEK IN NALOGA
Po septembrski katahezi o angelih ste izrazili željo ponoviti »vajo«, torej da bi se še pogovarjali o angelih. Kakor ne moremo vsega povedati, tudi o angelih seveda niste uspeli vsega slišati. Tolažijo nas besede Metke Klevišarjeve, ki sem jih prebral v knjigi Utrinki vzporednih svetov, zapisal pa jih je Ivan Cankar, da je namreč le za vsako deveto stvar beseda.
Hvaležen sem vsem, ki ste poklicali na radio in obogatili katehezo. Vem, da bi še mnogi poklicali, pa vam ni uspelo ali niste imeli priložnosti. Kot po vsaki katehezi, me tudi tokrat lahko pokličete po telefonu. Vesel bom vaših iznajdljivosti, kako ste tudi v vaše jaslice postavili enega ali več angelov.
Zdaj pa še domača naloga! Tri stvari predlagam. Ali niso tudi tri osrednje osebnosti v jaslicah? Katere? Na to uganko ste gotovo odgovorili. Le kaj bi bilo v jaslicah, če ne bi bilo Jezusa, Marije in Jožefa. Ob pogledu nanje, se ob jaslicah spominjajte tudi našega druženja na katehezi. Če boste pa kaj zame zmoli, bom pa zares srečen. Ponavljam, za domačo nalogo predlagam tri stvari, vi pa storite po svoje. Lahko si sami izberete nekaj za nalogo, ki bo trajala do druge kateheze, ki bo šele drugo leto. Sam predlagam: da bi vsaj enkrat na dan zmolili angel Gospodov, da bi bili pozorni na besedila adventnih in božičnih pesmi ter da ne bi bili skopi v nasmehih.
BLAGOSLOV
Gospod z vami. In s tvojim duhom.
Vsemogočni Bog, čudovito modro deliš službe angelom in ljudem.
Angeli ti v nebesih z veseljem in zvesto služijo,
naj nas varujejo na zemlji.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta + in Sina + in Svetega Duha naj pride na vas in na vas vedno ostane. Amen.
PESEM: Kje je angel varuh moj ...
Angeli, slavite Boga … vsi vetrovi … zemlja slavi naj Boga. Vsi, slavite Boga!
ALI DRUGA IN ŠE INŠTRUMENTALNO SPREMLJANJE!