Svetniki so naši vzorniki in pomočniki v nebesa

20. avgust 2022

 

Lep dober večer, dragi poslušalci, spoštovane poslušalke ob začetku avgustovske kateheze za bolnike. Tokratna bo posvečena Mariji in svetnikom.

 

Ob Mariji, ki obhaja v tem mesecu svoj največji praznik, se učimo hvaležnosti, ponižnosti, vere in ljubezni. Posnemanje nje, "Marijina drža" v nas, zgledi svetnikov, blaženih, svetniških kandidatov in njihova priprošnja – to so zagotovilo tudi za naša nebesa.

Rojstvo naše Matere za nebesa poraja v nas "vedno novo upanje v prihodnost pri Bogu" (sv. Janez Pavel II.). Obenem nam daje možnost, da temeljiteje premišljujemo o tem, kako dobro je živeti in umirati z materjo Marijo, ker nam to daje gotovost tudi za našo blaženo večnost. 'Po Mariji k Jezusu' pomeni, da nas hoče imeti Jezus v nebesih zaradi ljubeče pozornosti matere Marije do vseh nas.  - tako je zapisal naš sogovornik v katehezah za bolnike: msgr. Miro Šlibar, voditelj za pastoralo zdravja pri slovenski škofovski konferenci in lurški kaplan. Dober večer.

Dober večer vsem vam, ki se trudite za svetost.

 

Začnimo katehezo z molitvijo.

Vsemogočni večni Bog, brezmadežno Devico Marijo, mater svojega Sina, si s telesom in dušo vzel v nebeško slavo. Naj bomo vedno usmerjeni v to, kar je Božjega, da bomo v nebesih deležni njene slave. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Najprej se spomnimo prejšnje, julijske kateheze, ki je bila posvečena predstavitvi knjižice  Duhovno spremljanje bolnikov v slovenskih bolnišnicah skozi čas.

Tako je. Ob omenjeni knjižici smo se v julijski katehezi "sprehodili" po bolnišnicah v Sloveniji. Spomnil sem vas, da je vseh bolnišnic 27 in da so kapele v vseh, razen v štirih. Zanimiv je tudi poudarek, ki ga nisem navedel zadnjič: v vseh slovenskih bolnišnicah je približno 7000 postelj. Za primerjavo: v vseh okoli 100 domovih za ostarele je okoli 17.000 postelj. - Ob tem bi moral omeniti in pohvaliti številne duhovnike in sodelavce, ki tudi v domovih za ostarele duhovno spremljajo bolnike in starejše, ter tudi vodstvo in osebje, ki pomagajo, da duhovnik v teh ustanovah nemoteno opravlja svoje delo. Tudi o tem bi morala nastati kakšna knjiga.

Ob predstavitvi knjižice sem spomnil, da so v njej poleg priprošnjikov v sili in nekaj fotografij ter naslovov bolnišničnih duhovnikov tudi Pomenki ob bolniški postelji, objavljeni v prvem letu izhajanja Družine 1952. Takratni duhovnik v ljubljanskih bolnišnicah lazarist Ignacij Slana je v prvem nadaljevanju med drugim zapisal, kako aktualno tudi za vašo sobo: "Kaj je bolniška sobica? Morda boš rekel, da je to predsoba mrliške veže, kraj same groze in trpljenja, tako, da te že sama misel nanjo kaj neprijetno dirne. Ne bom rekel, da bolniška soba ni tudi kraj trpljenja, a je več! Ona je tudi kakor svetišče in božji hram, kjer se opravlja poslednja daritev našega življenja. Je svetišče in hram božji. Kakor gori v božjem hramu večna lučka in meče skrivnostni sij v samotni večerni mrak, tako se odražajo tudi v tišini bolniške sobice žarki sveče nekam tajinstveno in ji dajejo neki posebni čar. Nehote te ob njej nekaj prevzame, da se počutiš kakor v svetišču. Poln svetega spoštovanja se odkriješ in govoriš tiho, kot da bi čutil božjo bližino." (Duhovno spremljanje bolnikov v slovenskih bolnišnicah skozi čas, 53.)

Omenil sem tudi, da se knjižica ne prodaja in jo lahko naročite pri meni. Hvaležen sem vsem, ki ste jo že naročili.

Zadnjič nisem omenil nečesa čisto osebnega. Če le morem, molim vsako jutro ob 5h rožni venec z radijem Ognjišče. Pa to sem vam že povedal. Moram pa dodati, da drugo desetko vedno posvetim vsem duhovnikom, ki spremljajo bolnike po slovenskih bolnišnicah, tretjo pa bolnikom, peto pa za tiste, ki se mi posebej priporočajo.

 

Seveda me zanima, če je do vas prišlo tudi kaj odzivov; ste imeli veliko klicev, v povezavi s knjižico?

Vesel sem bil več naročil za knjigo, kot sem že omenil. Veliko se vas je zahvalilo za katehezo. Tudi tisti stavek, da je kateheza "očarljivo crkljanje v Božjem naročju", me je nagovoril. Ob pretekli katehezi, kakor tudi ob drugih, so dolgi telefonski pogovori. Rekel bi, včasih za celotno katehezo in so mi v spodbudo pri izbiri teme za katehezo.

 

Pred osrednjo temo nocojšnje kateheze, prosim še za nekaj besed ob 2. svetovnem dnevu starih staršev in ostarelih.

Skoraj pregrešno bi bilo, da ne bi v avgustovski katehezi omenil svetovnega dneva starih staršev in ostarelih, ki se po želji papeža Frančiška obhaja vsako leto na četrto nedeljo v juliju, v bližini 26. julija, ko godujeta sveta Joahim in Ana, Jezusova stara starša. Tokrat je potekal pod naslovom »Še v starosti rodijo sadove« (Ps 92,15). Ostareli ste bili v mesecu juliju tudi v središču papeževega namena molitve: »Da bi se spremenili v učitelje nežnosti in bi njihova izkušnja ter njihova modrost pomagala mlajšim gledati na prihodnost z upanjem in odgovornostjo.«

Prepričan sem, da so vaši duhovniki s sodelavci, posebno Karitas, tudi v vašem kraju poskrbeli za starejše z različnimi pobudami. Vsem se za vse skupaj z vami zahvaljujem. Morda pa se vas bodo spomnili ob drugi priložnosti, morda pri župnijskem srečanju bolnih in ostarelih še v tem letu, če bodo dopuščale zdravstvene razmere. Bodite pogumni, spodbudite vaše duhovnike, da pripravijo taka srečanja. Marsikaterega se tudi sam udeležim.  

Skromen prispevek vsem vam, posebno starejšim, naj bo tudi nocojšnja kateheza.

 

Papež pripravi ob tem dnevu starih staršev in ostarelih tudi posebno poslanico. Lahko poveste kaj o njeni vsebini?

Že drugo leto, odkar se obhaja ta dan, je papež napisal poslanico, kot sem že omenil, z naslovom »Še v starosti rodijo sadove« (Ps 92,15). Proti koncu te poslanice papež takole nagovori starejše: »Drage babice in dragi dedki, dragi ostareli. V tem našem svetu smo poklicani, da smo tvorci revolucije nežnosti.« In nas vse spodbuja, da se naučimo vedno bolje uporabljati najbolj dragoceno orodje, ki ga imamo in ki je najbolj primerno za našo starost: molitev … Pomembne so tudi njegove besede, ki sledijo v poslanici: »Naša zaupna prošnja veliko stori; lahko spremlja krik bolečine tistega, ki trpi, in lahko pomaga spreminjati srca …« Papež pove, zakaj obhajati svetovni dan starih staršev in ostarelih. Pravi, da je to priložnost, da še enkrat z veseljem povemo, da želi Cerkev praznovati skupaj s tistimi, ki jih je Gospod – kakor pravi Sveto pismo – "nasitil z dnevi". Morda so vam tudi povedali, da ste ta dan lahko prejeli popolni odpustek.

 

Tako, nekaj pogleda v preteklost, zdaj pa še pogled v sedanji trenutek. Kaj nam ta prinaša, gospod Šlibar?

Do zdaj sem ta večer večinoma govoril o preteklih dogodkih. V teh dneh doživljamo vroče poletje. Ceste so polne turistov, obilo planincev v hribih in gorah, mnogi pa tudi poromajo v bližnja in daljna božja pota. Žal doživljamo ob tem tudi napredovanje covidnega obolenja, mnoge pa je prizadel tudi požar na Krasu. - Omenil sem, potovanja, romanja ... Toliki med vami, ki ste na vozičkih, vezani na posteljo in dom, pa ste  prisiljeni biti doma. Predlagam, da v mislih tudi vi poromate v vam ljuba božjepotna središča in se spominjate let, ko ste se še lahko nemoteno gibali, ko še niste potrebovali bergel, invalidskega vozička in ste se na romanje odpravili sami ali v družbi svojih dragih. Priznajte, da je bilo lepo. Ne pozabite na to. Večkrat vas v katehezi na to spominjam. Zahvaljujte se za to.

 

Kakor je resničnost toplo poletje, je tudi dejstvo, da smo v marijanskem mesecu, kajne, gospod Šlibar?

Res je, čeprav nekateri morda pripominjate, da sta to maj ali oktober. Prav imate. Priznajte pa, da je v avgustu največji Marijin praznik, Marijino vnebovzetje, 15. avgusta, in čez sedem dni, 22. avgusta, praznik Device Marije Kraljice.

Nocojšnja kateheza tako res ne more biti brez marijanskega pridiha ob slovesnem prazniku Marijinega vnebovzetja, ki smo ga praznovali pretekli ponedeljek. V kakšnem spominu ga imate? Jaz v lepem. Že na predvečer smo obhajali sveto mašo v kapeli Marije Snežne na Kredarici, jo počastili s petimi litanijami, procesijo z lučkami in blagoslovom na štiri strani. Praznično je bilo na sam praznik, ko je bila prva sveta maša ob 8h, naslednja pa ob 11h. Slovesnost je popestril tudi Peški oktet. Verjemite, da smo se vas spominjali. Vmes ste mnogi slišali jutranji praznični pozdrav in blagoslov izpod Triglava preko valov radia Ognjišče. Kar lepo število se nas je zbralo ob in v kapeli, ki je letos obhajala 31. obletnico posvečenja.

 

In zdaj vas prosim za nekaj besed o sami vsebini praznika Marijinega vnebovzetja.

Po besedah zaslužnega papeža Benedikta XVI. je Marija »ravno zato, ker je z Bogom in v Bogu, zelo blizu tudi vsakemu izmed nas. V času svojega življenja na tem svetu se je lahko približala le malemu številu ljudi. Ker pa je v Bogu, ki biva 'znotraj' vsakega izmed nas, je tudi Marija navzoča v tej Božji bližini ljudem.« Tako zaslužni papež.

Spodbudne so tudi besede sv. Janeza Pavla II., ki nas spomni, da naša Gospa »pozna naša srca, lahko sliši naše molitve, lahko nam pomaga s svojo materinsko nežnostjo. Vedno nas posluša in je kot Mati Božjega Sina deležna Sinovih moči in njegove dobrote. Tej svoji materi lahko vedno zaupamo vse svoje življenje.« Rojstvo naše Matere za nebesa poraja v nas »vedno novo upanje v prihodnost pri Bogu«, kot ste, voditeljica Damijana, povedali na začetku kateheze.

 

Kdo so nam lahko v pomoč na naši poti v nebesa?

Da bo v nas "Marijina drža", kot je rekel pred kratkim nadškof Zore pri karmeličankah, so nam v pomoč ne le svetniki, tudi svetniški kandidati, pa tudi tisti, ki ne bodo nikoli uradno razglašeni od Cerkve.

Prav zato hočem v nocojšnji katehezi omeniti nekatere, ki so kot stopnice, držalo … na poti v "nadstropje", ki mu rečemo nebesa. Med njimi so tudi taki, ki so živeli z nami. To so moji bližnji, ki so že odšli v večnost. Zakaj pa ne tudi moja in vaša mama in drugi iz naših družin ... Med njimi so duhovniki, voditelji Cerkve, naroda, starši, bolniki, veliki Slovenci …

Ne pozabimo tudi na sorodnike, prijatelje, pa zaposlene v zdravstvu, sociali … Prepričan sem, da poznaš tudi ti nekoga, za katerega bi lahko rekel, da je bil ali da je svetnik.

Za marsikoga je velika spodbuda v življenju krstni zavetnik. Primerno bi bilo za domačo nalogo več poizvedeti o svetniku, katerega god obhajam. Ali sploh vem, kdaj godujem? Če imamo kaj besede, otrokom izbirajmo imena svetnikov. Vem, da nimate pri tem velike besede. Lahko pa svetujete, priporočate ali vsaj za to molite, da bi vaši odrasli otroci kot starši izbrali svojim otrokom primerna imena ob krstu. Mnogim veliko pomenijo svetniški kandidati, pa v prejšnji katehezi omenjeni priprošnjiki v sili … V veliko pomoč so vam lahko zapisi o svetnikih v Magnificatu.

 

Torej, svetniki so naši vzorniki in pomočniki na poti v nebesa.

Kako primerna ugotovitev. In to lepo pove hvalospev pri mašah svetnikov. Saj veste, kdaj je na vrsti pri sveti maši, saj smo se o tem že pogovarjali in se še bomo. To je molitev, ki sledi po nagovoru: »Gospod z vami ... Kvišku srca ... Zahvalimo se Gospodu, našemu Bogu ...« in je tik pred evharistično molitvijo, pred spremenjenjem, povzdigovanjem.

Prisluhnimo besedilu (prebere voditeljica Damijana): Tebe slavi ves zbor svetih, ker so od tebe prejeli zasluženo nebeško veselje in slavo. Po tvoji volji nam je njihovo življenje zgled, občestvo z njimi vir upanja, njihova priprošnja pomoč. Tolika množica božjih pričevalcev nam daje pogum, da bomo vztrajno hiteli v boj, ki nas čaka, in z njimi dosegli neminljiv venec slave po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

 

In seveda se zdaj pojavi vprašanje, kdo so svetniki? Katere lastnosti naj bi imeli? Kaj so njihove odlike?

Pred leti (1997) je Mohorjeva družba v Celju izdala ilustrirani vodič z naslovom Svetniki ... so ...

Dovolite iz tega vodiča nekaj poudarkov, kdo so svetniki. Zanimivo, sliši se kot litanije. Prisluhnimo. Svetniki so uglašeni s seboj ... znajo prisluhniti ... so obzirni ... prinašajo veselje ... imajo veliko srce ... znajo deliti z drugimi ... v vsakem človeku vidijo dobro ... ne znajo odgovoriti na vsa vprašanja ... napredujejo korak za korakom ... spoštujejo mnenje drugega ... čas pametno porabijo ... odpihnejo žalost ... ne premlevajo v sebi neuspehov iz preteklosti ... ne gledajo nase preveč resno ... se nikoli ne nehajo učiti ... vedo, da nasmeh rodi nasmeh ... sprejemajo same sebe, kakršni so ... ne govorijo v prazno ... vedo, da jih nekdo ljubi ... doživljajo vesele in žalostne trenutke ... se smejejo sami sebi ... razumejo ... ne prezirajo preprostih radosti ... pogosto obstanejo in občudujejo ... vedno najdejo še drugo pot ... obogatijo jih drobna zadovoljstva ... imajo radi počitnice ... vedo, da rože rastejo tudi takrat, ko oni spijo ... prenesejo tudi kakšno buško ... potrpežljivo pričakujejo ... sočustvujejo ... prejemajo s hvaležnostjo ... so zvesti.

 

No, zanimivo ... Ta nabor lastnosti pravzaprav zveni zelo sodobno. Kot ste rekli malo prej: vsak od nas pozna koga, za kogar bi lahko rekli, da je svetnik ... in še več: tudi mi sami se lahko urimo v svetništvu.

Vprašajmo se, kaj vas najbolj nagovori ob povedanem? Kaj je mene? Vam zaupam. Učim se, da bi znal prisluhniti ..., ne znam odgovoriti na vsa vprašanja ..., sprejemam sebe, kakršen sem ..., pogosto obstanem in občudujem, potrpežljivo pričakujem ... To je mojih pet. Prepričan sem, če se bom za to trudil, ne bom zaman hrepenel po svetosti in bom kot kristjan in duhovnik upal na nebesa. Tega želim tudi vam.

 

No in kateri so pomembni svetniki v avgustu?

Prej sem omenjal množico svetnikov, tudi tistih, ki niso uradno priznani, a so nam kažipot v življenju. Prisluhnite, kako je ta mesec avgust bogat s svetniki, ki jim je Cerkev priznala svetništvo: 4. avgust, sv. Janez Vianney, arški župnik; 10. avgust, sv. Lovrenc; 11. avgust, sv. Klara; 14. avgust sv. Maksimiljan Kolbe; 20. avgust, sv. Bernard; 24. avgust, sv. Jernej; 27. avgust, sv. Monika; 28. avgust, sv. Avguštin. V avgustu je tudi praznik Jezusove spremenitve na gori, 6. avgusta. Že omenjeni največji Marijin praznik Marijino vnebovzetje, 15. avgusta, in še en Marijin praznik, Devica Marija Kraljica, 22. avgusta.

 

Ob naštevanju, skoraj litanij vseh svetnikov, vsem, ki godujete v tem mesecu ali ste že godovali v tem letu ali še boste, izrekam iskrena voščila z željo z obilnim zdravjem in moči sprejemanja vsega.

V nadaljevanju se bom z vami vprašal, kako si predstavljamo svetnike?

Še prej pa: Imaš svojega najljubšega svetnika, na katerega se obračaš, ko je kaj hudo? Ali se tudi zahvaljuješ, če ti gre dobro? Ali poznaš življenjepis svetnika, po katerem nosiš ime? Je morda to kdo od avgustovskih svetnikov?

 

Ja, zanimiva vprašanja. Mislim si, da bi nekatere odgovore znali na izust, pri kakšnem pa bi bil že potreben daljši razmislek ali pa odgovora sploh ne vemo. No, morda pa nam ga ponudi nocojšnja kateheza, zato vabljeni, dragi poslušalci, da ostanete z nami tudi v nadaljevanju. Kako si torej vi predstavljate svetnike, gospod Šlibar?

Najbrž se jih predstavljam tako kot vi. Mi potrdite? Navadno si jih predstavljamo kot pogumne ljudi, ki so sprejeli trpljenje in ostali zvesti Kristusu. Mnogi med njimi so bili veseli ljudje, kljub trpljenju, ki jim ni bilo prizaneseno.

- Papež Frančišek je v apostolski spodbudi Veselite in radujte se zapisal, da svetnik ni »zaviralnega, žalostnega, kislega, melanholičnega duha ali plitve podobe brez energije. Svetnik živi veselo in s smislom za humor. Ne da bi izgubil smisel za stvarnost, druge navdihuje s pozitivnim duhom in upanjem« - tako sedanji pepaž.

- Napačno miselnost o svetnikih nam ovrže blaženi Carlo Acutis, na zunaj povprečen najstnik, ki je rad igral video igrice, hkrati pa s svojim veseljem do računalništva prispeval k promociji evharističnih čudežev na medmrežju. Saj se ga spomnite iz katehez, pa ga bom še kdaj omenil.

- Sodobniki svetega papeža Janeza Pavla II. so bili presenečeni, ko so videli papeževo veselje do športa. Ljudje so ga lahko srečali na smučišču, ga opazovali s kupole bazilike svetega Petra, kako teka po vatikanskih vrtovih, ko pa je dal v poletni rezidenci Castel Gandolfo zgraditi bazen, je na opazko kardinalov glede visoke cene tega projekta odgovoril, da bo vsekakor stal manj kot konklave, ki se mu bodo izognili, če bo dlje ostal čil.

- V smučanju je uživala tudi sveta Ivana Beretta Molla, ki je umrla, ker noseča ni dopustila zdravljenje rakavega obolenja, da ne bi škodovala otroku. Veliko ji je pomenila kariera, bila je kirurginja in pediatrinja, zanimala jo je moda, rada je igrala klavir in slikala, včasih, ko avtomobili še niso bili pogosti, je imela vozniški izpit in je z veseljem vozila.

 

Ja, kar nekaj lastnosti torej, ki jih običajno ne bi povezali s svetniškostjo. Ob tem lahko poudarimo tudi, kako pomembno je bilo veselje za svetnike.

Ne le zanje, tudi za nas je pomembno. Le priznajmo. Veselje je nalezljivo in številni svetniki so ga širili na bližnje. Naj omenim nekatere.

- "Delaj tako, da bodo vsi, ki bodo prišli v stik s teboj, odšli veseli," pravi sv. Favstina Kowalska.

- Ko je sv. mati Terezija iz Kalkute nekoč opazila žalosten obraz ene izmed sester, ki naj bi šla k ubogim, jo je opozorila: "Ne hodi, pojdi nazaj v posteljo. Z žalostnim obrazom ne moremo k revežem."

- Tudi sv. Filip Neri je obiskoval uboge in bolnike. Nosil jim je hrano in druge potrebne stvari, hkrati pa se je z njimi šalil in tako skrbel, da niso zapadli v obup … Naokrog je hodil v velikih belih čevljih; ko je izvedel, da se bo srečal s kardinalom, si je oblačila oblekel narobe, si samo do polovice pobril brado … S seboj je nosil šop metlic, ki jih je vonjal kot dišeče rože.

- Omenim še Svetega Janeza Boska. Že od mladosti je rad pritegnil pozornost tovarišev in pozneje otrok z akrobacijami in rokohitrstvom ter jim tako laže posredoval sporočilo o Božji dobroti. V nekem pismu je zapisal: "Sem človek, ki ljubi veselje, zato želim videti tebe in vse srečne."

 

Svetniki s torej imeli smisel za humor ...

Tako je. Znano je, da svetniki s svojim smislom za humor, mnogokrat bližnjim laže posredovali resnico. Omenim nekatere.

- Sv. Tomaž More je zapisal: "Očitajo mi, da z resnejšimi temami mešam šale, duhovite pripombe in zbadljivke … Verjamem, da je resnico mogoče povedati v smehu. Za laika, kakršen sem jaz, se vsekakor bolj spodobi, da svoje misli posreduje veselo in živahno kot pa resno in slovesno, kakor pridigarji." Šalil se je celo, ko ga je rabelj peljal na morišče; glavo je nastavil na tnalo in svojo brado zaščitil pred sekiro. "Moja brada vsekakor ni zagrešila nobene izdaje," je pripomnil in tako mogoče poslal še zadnjo bodico prešuštnemu kralju, ki ga je kot izdajalca obsodil na smrt, ker se mu je upal povedati resnico.

- Tudi sv. Janez XXIII. se je znal pošaliti na svoj račun. Nekoč je slišal žensko, ki je ob pogledu nanj prijateljici namignila: "Moj Bog, tako debel!" Obrnil se je k njej in na opazko odgovoril: "Gospa, verjamem, da razumete, da papeški konklave ni ravno lepotno tekmovanje."

 

In kaj mislite, gospod Šlibar: od kod tolikšno veselje in dobra volja?

To bi morali povedati sami. Ne motim se, če rečem, da njihovo veselje izvira iz srečanja z Bogom. Sveti Janez Pavel II. pravi: "Ljudje so ustvarjeni za srečo. Prav je, da hrepenite po sreči. Kristus ima odgovor na to željo."

- Sv. Janez od Križa, ki je notranje veliko trpel, je kljub temu trdil: "Duša tistega, ki služi Bogu, vedno plava v veselju, vedno praznuje in je vedno razpoložena za petje."

- "V srcu, ki ljubi Boga, je vedno pomlad," mu pritrjuje arški župnik sv. Janez Vianney.

(Besedilo je odlomek iz revije Božje okolje, št. 17, 1. maja 2022, 9, pripravila Marija Krebelj)

 

Prav je, da ob vsem omenjenem o svetnikih drugih narodov omenimo tudi Božjo služabnico naše domovine in sicer Magdaleno Gornik. Na kakšen način ste z njo povezani?

Pred mesecem je godovala ... Ponovno bom zelo oseben, saj ste me k temu izzvali. Po posvečenju leta 1975 sem bil kaplan v Sodražici. Od tam sva z župnikom Čoparjem oskrbovala tudi Goro, rojstni kraj Božje služabnice.

Msgr. mag. Franci Petrič, postulator, to je oseba, ki vodi proces za razglasitev svetosti ali blaženosti (Splošni religijski leksikon, str. 954) omenjene Magdalene Gornik, nas je pred kratkim povabil, da se ji radi priporočajmo tudi zato, ker še ni tako poznana in ima več možnosti, da nam prisluhne.

Povedal je tudi razveseljivo novico, da je Kongregacija za svetnike, sedaj Dikasterij za svetnike, 23. novembra 2021 izdala dovoljenje, s katerim lahko nadškofija začne uradni postopek za beatifikacijo in kanonizacijo Božje služabnice Magdalene Gornik.

Povedal je tudi, da je bilo posebno poslanstvo te žene, da je zadoščevala za grehe. To je prostovoljno vzela za svoje poslanstvo. Ni samo premišljevala Kristusovo trpljenje, ampak se ga je osebno soudeležila preko vizij in stigem. Ob tem pa je živela skoraj 50 let brez hrane.

19. julija je bil ob obletnici rojstva Božje služabnice Magdalene Gornik (pred 187 leti) romarski shod na Gori (dr. Franc Šuštar). Omenjeni Franci Petrič je z veseljem povedal še, da prejema veliko pisem in zahval za uslišanja. Hkrati pohvalil, da prihaja na Goro veliko romarjev, da je cerkev odprta, sicer se lahko dobi ključ. Prizna pa tudi, da je na Gori velik mir in lep razgled, tja do Triglava.

 

Ja, res je Magdalena Gornik manj znana, kot si to zasluži oz. si zasluži njeno delovanje. Tako sem vesela, da o njej govorimo tudi v naši katehezi. Prosim, povejte nam kaj več o njenem sporočilu.

Čeprav sem bil, kot sem omenil kaplan v Sodražici in maševal na Gori, takrat pred več kot 40-timi leti ni nihče omenjal Magdalene. Več o njej lahko preberete v knjigi Martine Kraljič, Magdalena Gornik (2009). V uvodu v omenjeno knjigo, jo mariborski upokojeni nadškof Marjan Turnšek, imenuje slovensko mistikinjo, to je žensko, ki je doživela mistično izkušnjo. Ob tem moram omeniti, da je ogromno delal za poznavanje svetniške kandidatke Janez Kraljič, oče omenjene pisateljice. Priporočam ga v molitev. Umrl je prejšnji mesec in so ga pokopali 12. julija 2022.  V nadaljevanju, kot ste me vprašali, omenim nekaj njenih sporočil.

 - Kristus je dal našemu trpljenju novo, odrešenjsko vlogo, ker ga je združil s svojim trpljenjem. Zato se trpljenja ni treba bati. Kakor je On ljubeče sprejel križ, na katerem je visela teža vsega sveta, tako želi tudi za nas, da sprejmemo tisto malo, kar nam pošlje. On namreč ve za vsako naše trpljenje in želi sam to, da ga z ljubeznijo sprejmem in mu ga darujem. Še nadaljujem.

- Preden je Magdalena Gornik mogla izpolniti svoje poslanstvo, jo je Bog prečistil. Tudi z boleznijo. V njej je spoznala, da je pot krščanskega uspeha v potrpežljivem prenašanju preizkušenj in v zaupanju v Božjo voljo.

- V avgustu leta 1848, ko je Magdalena prestajala hude bolečine, se ji je Marija drugič razodela. Poučila jo je, kako naj trpljenje potrpežljivo prenese in svoje bolečine daruje Bogu. Trdno naj zaupa Jezusu in bo od njega prejela vse. Z omenjenim  mesecem se je za Magdaleno začelo popolnoma drugačno življenje. Začelo se je njeno življenjsko poslanstvo. To poslanstvo je bilo: trpeti, zadoščevati za grehe ljudi, jih klicati k spreobrnjenju in pokori. Gospod jo je obdaril z milostjo stigem; tako je doživljala Jezusovo trpljenje in križanje na svojem telesu.

- Pomenljivo je naslednje, kar pravi Magdalena. Bolečina ni prijetna in trpljenje ni lahko. A takoj zatem doda, da je tudi lepo. Če ga sprejmeš, prinaša svobodo in ti daje notranji mir ter še večje hrepenenje po tem, da bi mogel čimprej zreti Boga.

 

In na kaj naj bomo pozorni mi - po poudarkih Magdalene Gornik?

Ker smo ljudje različni in prestajamo vsak svoj križev pot, je težko po vedati nekaj splošnega. Spomnim, da je Magdalena vseskozi poudarjala, da je potrpežljivo trpljenje polno zasluženj, in da je edina pot, ki vodi v nebesa, pot trpljenja. Za nas, običajne ljudi zadostuje, da voljno prenašamo, kar nam pošlje Bog. Ko pa Bog dopusti trpljenje, ga je potrebno sprejeti in v potrpežljivosti prenašati, ker le tako prinaša notranje veselje in mir.

Morda vam bo tudi naslednje v spodbudo. Kristus daje našemu trpljenju novo, odrešenjsko vlogo, ker ga je pridružil svojemu trpljenju. Zato se trpljenja ni potrebno bati. V primerjavi z Magdaleno Gornik je trpljenje, ki nam ga Bog daje, malenkostno. Želi samo to, da ga z ljubeznijo sprejmemo in mu ga darujemo. V svojem življenju je Magdalena Gornik sprejemala trpljenje ter v vsem izpolnjevala Božjo voljo. Bog jo je nagradil z uslišanji na njeno priprošnjo. (Povzeto po: Devetdnevnica, Aleš Pečavar, 2022)

 

In o tem navsezadnje govorijo tudi številni zapisi v knjigi na Gori .

Med drugimi iz knjige romarjev omenim nekatere:

* Predraga Magdalena, danes se ti zahvaljujemo za novo življenje in izročamo pod tvoje varstvo dete, ovito v materinsko ljubezen. Sprejmi ga in blagoslavljaj na vseh njegovih poteh, v vseh njegovih dneh.

* Prosim za moža, ki se zdravi na onkologiji, ter za sina, ki ima hude probleme z odvisnostjo od alkohola, da bi spregledal in bi prišlo do njegove streznitve.

* Magdalena, iz srca se ti zahvaljujem, da si mi izprosila ozdravljenje v neozdravljivi bolezni. Moja pljuč, ki se naj ne bi popravila, so popolnoma čista. Hvala ti. Še naprej se ti priporočam, da izprosiš milosti pri Bogu. Prosim te za vero, mojega moža in za srečen porod moje sestre.

 

 

Tako zdaj lahko tudi zmolimo molitev k Magdaleni Gornik v času nalezljivih bolezni.

Draga Magdalena!

Ko si izpolnjevala svoje življenjsko poslanstvo, si bila tako mirna. Noben zunanji pretres ni omajal tvoj duševne spokojnosti. Izprosi mi od trpečega Jezusa notranjega veselja in miru, tudi če se moj namen ne bo uresničil po mojih pričakovanjih. Amen.

 

Skoraj pri koncu tokratne kateheze smo. Imate tudi tokrat kakšno spodbudo za naše poslušalce, domačo nalogo?

Tokratna naloga se glasi: Najdi si svetnika, svojega vzornika in priprošnjika. In še. Najdi si čas, da poromaš na Goro in se priporočiš Božji služabnici Magdaleni Gornik. Gora je približno 50 km iz Ljubljane proti Kočevju. V Žlebiču zavijete proti Sodražici. Od tu vas vodi smerokaz za Loški potok. Po 5 km zavijete desno. Po nekaj sto metrih se pred vami odpre razgled na Goro. V vasi Janeži si lahko ogledati kapelico. Blizu se nahaja tudi hiša, ki stoji na rojstnem kraju Magdalene Gornik in še malo naprej mesto prvega prikazanja Device Marije. - Prihodnjič pa nadaljujemo katehezo s sv. mašo, natančneje s sv. obhajilom. Vsem želim zaslužen počitek ob vseh svetnikih. Lahko noč.

 

Tako, zdaj pa vas gospod Šlibar prosim še za sklepni blagoslov.

Gospod z vami. In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče + in Sin + in Sveti Duh. Amen.

 

Z blagoslovom smo prišli do sklepa avgustovske kateheze. Prav lepa hvala, gospod Šlibar za vse, kar ste pripravili za nocoj, za vse vaše misli in znanja o svetnikih in priprošnjikih ter božji Materi Mariji. Hvala tudi vam, spoštovani poslušalci, drage poslušalke za pozornost in poslušanje.

Vsem skupaj pošiljam lep pozdrav do septembrskega snidenja. Od vas se poslavljava tehnik Jakob Čuk in voditeljica Damijana Medved. Lahko noč!