PRESVETO SRCE JEZUSOVO
17. JUNIJ 2023
»Dobrota Jezusovega Srca je neminljiva, rešuje nas smrti in ob lakoti preživlja.« (Ps 33,11.19).
SPOMIN NA PREJŠNJO KATEHEZO
Z voditeljico s. Meto sva se v prejšnji katehezi ustavila ob blaženem Alojziju Grozdetu. Najini pomočniki duhovniki – dekan Klavdijo Peterca, župnik Robert Hladnik z Mirne, Igor Luzar in pater Marko Novak so nam pojasnili, da moramo tistega, ki ga Cerkev razglasi za blaženega ali za svetnika, tudi dobro poznati, da se mu lahko priporočamo. Ob Alojziju Grozdetu smo bili povabljeni k žrtvovanju, apostolatu, ljubezni do evharistije, ljubezni do Marije …
NA KOLEDARJU ZA JUNIJ BOMO POZORNI …
Ja. Bogat je mesec junij s prazniki. - Velikonočni čas in mesec majnik sta za nami. V poletnem mesecu juniju, rožniku, imamo tri velike Gospodove praznike. Sveto Trojico smo obhajali 4. junija, Rešnje telo in kri 8. junija ter Srce Jezusovo 16. junija, današnji dan pa je praznik Marijinega brezmadežnega Srca.
Junij je tudi mesec, ko se Bogu zahvaljujemo za zemeljsko domovino. Domoljubje kristjani izražamo tudi v molitvi za vse, ki delajo v skupno dobro, in tedaj izobesimo državno zastavo.
Ob koncu meseca nas bo razveselilo duhovniško posvečenje. Pri letošnjih samo treh novomašnikih v celi Sloveniji bomo še toliko bolj molili za nove duhovne poklice, predvsem pa za svetost in vztrajnost poklicanih. Večkrat poudarjam, da nas je bilo v letu 1975 nepredstavljivih 62! Ta večer se bomo posebej naslonili na Jezusovo Srce, ki je »ljubezni polno«, kot pravimo v litanijah, in na Marijino brezmadežno Srce. – Naše Marijine sestre na Dobrovi imajo po vsaki jutranji maši, na koncu molitev vzklik: Božje Srce Jezusovo in Srce Marijino, združita nas tesno s seboj! – Kako primerna, kratka molitev tudi za nas.
EVANGELJSKE VRSTICE
»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Mt 11,28–30)
KAKO JE OB TEH BESEDAH RAZMIŠLJAL GREGOR ČUŠIN
Kot vedno zapiše in pove zelo konkretno. V junijski reviji Magnificat je zapisal, da se »Jezusovo srce ne utrudi in ne upeha. Njegovo Srce bije neprestano. Še ko se je na veliki petek ustavilo, je bilo dalje v Očetu in Duhu. Kdor ne more več, kdor ne zmore, nas vabi, da pride k njemu in počiva. A počitek ni v počitnicah in spanju, temveč v sprejemanju jarma in bremena.«
Nato sklene: »Razumi, kdor more. A to je edini način, edina pot. To je v resnici edino, kar ti preostane, če hočeš živeti. To je tisto, kar na koncu ostane – vera, upanje in ljubezen.« (Gregor Čušin, Magnificat, junij 2023, str. 227)
PRAZNIK SRCA JEZUSOVEGA
Osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev praznik Srca Jezusovega.
Praznik skuša prodreti v globino in notranje bistvo Kristusove skrivnosti, v jedro, iz katerega v naše odrešenje pritekajo vsa velika dela, zlasti Kristusova daritev na križu.
To je namreč tista ljubezen, ki je bila od vekov skrita v brezdanjih globinah troedinega Boga. Ljubezen, ki je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem. Vrhunec je dosegla v kalvarijski daritvi, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode, ki odtlej ne bodo nikoli usahnile.
ZAČETKI IN NADALJEVANJE ČEŠČENJA JEZUSOVEGA SRCA
Zgodovina češčenja Jezusovega Srca se začne z apostolom Janezom, ki se je naslonil na Jezusove prsi (prim. Jn 13,15; 21,20), in z apostolom Pavlom, ki je svoje vernike imel rad v Ljubezni Jezusa Kristusa (prim. Flp 1,8).
Češčenje Jezusovega Srca so širili srednjeveški mistiki, zlasti sveti Bernard, sveti Bonaventura in sveti Bernardin. V tistem času so nastale priljubljene pesmi, litanije in podobe Jezusovega Srca.
V 14. stoletju je pobožnost češčenja Jezusovega Srca nekoliko usahnila, a je ponovno oživela v 16. in 17. stoletju. To je velika zasluga francoskega svetnika Janeza Eudesa, ki ga je papež Pij X. imenoval »začetnik, učitelj in apostol liturgičnega češčenja Srca Jezusovega«, ker je leta 1670 napisal besedilo za molitveno bogoslužje (brevir) in za mašo v čast Srcu Jezusovemu.
Od leta 1672 so povsod v kongregaciji, ki jo je ustanovil, že smeli obhajati poseben praznik v čast Srcu Jezusovemu.
|
Papež Leon XIII. je leta 1899 v okrožnici Annum sanctum (slov. Sveto leto) orisal smisel češčenja Srca Jezusovega in vsebino praznika. V njej je napovedal, da bo na začetku 20. stoletja ves svet posvetil Srcu Jezusovemu in odobril tudi litanije Srca Jezusovega. |
Češčenje Srca Jezusovega se nanaša na tisto, kar je pri Kristusu in sploh pri skrivnosti odrešenja najglobljega. Tisto, kar zajema iz globin njegove božje-človeške ljubezni.
Častiti Srce Jezusovo torej pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni. Zato je jasno, da ta pobožnost nikakor ne nasprotuje drugim zdravim pobožnostim, ki jih priporoča Cerkev, temveč jih krepi, poglablja in prešinja (Vir: France Oražem, Leto Kristusove skrivnosti 87–88).
KAJ MORAMO KATOLIČANI VEDETI O PRVIH PETKIH?
To, da nam je Jezusovo Srce blizu, hvaležni ugotavljamo po prvih petkih, ki jih mnogi zelo cenimo. O tem ste nekateri spregovorili tudi sami, zato bom vaše besede uporabil v nocojšnji katehezi. Druge pa prosim, da razmišljate o tem, kaj vam pomeni prvi petek v mesecu. Obudite topel spomin na srečanje z duhovnikom ali s tistim, ki vam prinese sveto obhajilo. To je tudi priložnost, da ste hvaležni za vse, ki pridejo v vaš dom, v dom za ostarele ali v bolnišnico in vam ob prvih petkih ali drugih priložnostih prinesejo sveto obhajilo.
ZAKAJ OBHAJANJE PRVIH PETKOV?
Kot protiutež mnogovrstnim žalitvam Jezusovega Srca naj bi kristjani dobre volje zadoščevali za sramotenje in zavračanje te ljubezni. Sam Jezus je v privatnem razodetju, ki ga je Cerkev uradno potrdila kot resnično, redovnici Marjeti Mariji Alacoque (izg. Alakok) naročil, naj po svetu razširi češčenje Jezusovega Srca in obhajanje pobožnosti prvih petkov.
Ko je Jezusovo Srce deležno brezbrižnosti, zasramovanja in zavračanja dobrote, želi, da bi se drugi potrudili za iskreno vračanje ljubezni, za bolj dosledno krščansko življenje, za pobožnost, za redno spoved in za prejemanje svetega obhajila, bolj pogosto udeležbo pri sveti maši ter za dobroto in vdano prenašanje težav.
Tako se na božji tehtnici zasramovanje nekaterih vsaj nekoliko uravnoteži z ljubeznijo drugih. Hkrati vsakemu, ki časti Jezusovo Srce in opravlja pobožnosti prvih petkov, Bog daje obilnejše milosti.
Tudi po makadamski cesti je namreč mogoče voziti in tudi po slabi cesti lahko človek pride na cilj, a težje kot po avtocesti.
Podobno lahko človek pride v nebesa po običajni poti. Jezus nam je razodel, da lahko do večje svetosti pridemo prej, če poživimo ljubezen do Njegovega Srca tako, da opravljamo pobožnosti prvih petkov in se Njemu posvetimo.
Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj je pobožnost prvih petkov nekaj posebnega in kaj naj takrat počnemo. Pred desetletji so ljudje vsak prvi petek v mesecu pobožno prišli v cerkev in počastili Jezusovo Srce. V današnjih časih ta navada žal počasi izginja, saj številni mlajši katoličani menijo, da je staromodna. Osrednji razlog za bistveno manjše zanimanje za pobožnost prvih petkov verjetno temelji na nevednosti. Ljudje ne vedo več, kaj sploh so prvi petki, saj družine in župnije njihovega pomena verjetno niso ustrezno prenesle na mlajše rodove.
O prvih petkih naj bi vedeli pet pomembnih stvari.
1. KAKO SE JE ZAČELA POBOŽNOST PRVEGA PETKA?
Prva od petih stvari, ki jih je dobro vedeti o prvem petku, je naslednja. Čeprav so nekateri svetniki o Jezusovem Srcu pisali že stoletja prej, je imela leta 1673 francoska redovnica sv. Marjeta Marija Alacoque videnje Jezusa, v katerem je Cerkev pozval, naj počasti njegovo Srce in se mu posveti. Jezus je vernike posebej prosil, naj devet mesecev zapored na prvi petek prejmejo sveto obhajilo. Njegova prošnja je bila povezana s posebno obljubo vsem, ki se bodo posvetili Jezusovemu Srcu in spodbujali njegovo češčenje. Po smrti sv. Marjete Marije se je pobožnost prvih petkov hitro razširila po vsej Cerkvi, njena priljubljenost pa se je še povečala leta 1920, ko je papež Benedikt XV. Marjeto Marijo Alacoque razglasil za svetnico.
2. ZAKAJ DEVET ZAPOREDNIH MESECEV?
Odgovor je kratek. Številka devet je tradicionalno povezana z devetdnevnicami. Korenine ima v devetih dneh, ki so jih pred binkoštmi apostoli preživeli v molitvi. Devetdnevnica zagotavlja dovolj časa za pripravo na praznik in za notranjo obnovo.
3. KAKO NAJ OBHAJAMO POBOŽNOST PRVIH PETKOV?
Na tretje vprašanje mi je pomagal odgovoriti Andrzej Maksymilian Gosek, župnik župnije Ljubljana – Kašelj/Zalog, torej župnik iz prakse. Takole je v štirih točkah zapisal na župnijski spletni strani.
1. V bližini prvega petka v mesecu ali na sam prvi petek naj bi častilci Jezusovega Srca prejeli zakrament svete spovedi. Sveta spoved je začetek notranje prenove. V zakramentu spovedi smo po Božjem usmiljenju deležni odpuščanja vseh grehov. Ko smo očiščeni greha, nam Bog podeli svetost. Iz stanja greha preidemo v stanje milosti.
2. V novoposvečenem stanju Jezus želi, da se združimo z Njim pri svetem obhajilu. To združenje naj bo z naše strani v čim večji možni ljubezni in hvaležnosti. Po svetem obhajilu so v nas nebesa, saj je v nas sam Božji Sin. V tem svetem trenutku je priložnost, da Jezusa počastimo, se mu zahvalimo ter ga prosimo v svojem imenu in v imenu drugih za usmiljenje in potrpežljivost z nami. Skratka – je priložnost za zadoščevanje.
3. Na prvi petek se udeležimo svete maše in pri njej čim bolj dejavno sodelujemo. Nekateri sveto mašo, spoved in obhajilo opuščajo. Kristjani, ki obhajajo prve petke, pa – poleg nedelj – hodijo k sveti maši tudi na prvi petek ali celo bolj pogosto, ter redno pristopajo k sveti spovedi in prejemajo sveto obhajilo. Tudi na ta način zadoščujemo Srcu Jezusovemu.
4. Na prvi petek več molimo ter z dobrimi deli in s premagovanji zadoščujemo za žalitve Srcu Jezusovemu. Prvi petek nam vsak mesec da nov impulz, novo moč in novo posvetitev, da lahko iz njih živimo ves mesec. Obhajanje prvih petkov nas postopno vodi v stanje nenehne svetosti, tedaj pa naj bi se udeležili svete maše in prejeli sveto obhajilo, da počastimo Presveto Jezusovo Srce. Če nismo v stanju milosti in ne moremo prejeti obhajila, moramo najprej opraviti sveto spoved.
4. KATERE »OBLJUBE« SO POVEZANE S TO POBOŽNOSTJO?
Ljudje veliko obljubljamo. In kaj je Jezus rekel in obljubil sv. Marjeti Mariji? »Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.« Če torej vernik devet zaporednih mesecev na prve petke pobožno prejema sveto obhajilo, mu bo Jezus v uri njegove smrti zagotovil posebne milosti ter mu omogočil, da se pokesa svojih grehov in po potrebi prejme poslednje zakramente.
To je zadnja izmed dvanajstih obljub, ki so povezane s pobožnostjo Presvetega Jezusovega Srca. Katere so druge?
- Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu. 2. Naklonil bom mir njihovim družinam. 3. Tolažil jih bom v trpljenju. 4. Varno zavetje jim bom v življenju, zlasti ob smrtni uri. Tisti, ki mi bodo vdani in meni posvečeni, se ne bodo pogubili. 5. Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju. 6. Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja. 7. Mlačni bodo postali goreči. 8. Goreči bodo hitro dospeli do velike popolnosti, če se mi bodo popolnoma posvetili, me častili in ljubili. 9. Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga ljubili in častili ter se mu izročali v posebno varstvo. Na ta način bom ponovno zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski, če se bodo z zaupanjem obračale name. 10. Tistim, ki delajo za rešitev duš, bom dal, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike, če bodo prisrčno častili moje Srce in to čaščenje širili med ljudmi. 11. Imena tistih, ki bodo širili čaščenje, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.
Zadnjo, 12. sem že povedal. S. Meta, prosim, ponovite jo.
Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.
KAJ PA BOLNIKI IN STAREJŠI, KI NE MOREJO V CERKEV?
Tudi na to vprašanje je odgovoril župnik Andrzej. Zapisal je, da Jezus k obhajanju prvih petkov posebej vabi bolnike, invalide in ostarele. Ker ne morejo v cerkev in k sveti maši, naj zakrament svete spovedi in sveto obhajilo prejmejo na domu. Duhovnika je potrebno le obvestiti, da si tega želijo, in rad jim bo prinesel sveto obhajilo na dom. To željo lahko sporočijo po domačih, prijateljih ali sorodnikih, osebno ali po telefonu. Z njim naj se dogovorijo glede ure obiska in vedeti morajo, da s tem nimajo nobenih stroškov. Duhovniku morajo zgolj omogočiti, da pride na dom, tj. v hišo ali v stanovanje. In še nekaj – doma vam ničesar ni potrebno pripraviti. Torej, le pogumno! Pokličite duhovnika, če za vas že ve, pa bo prišel tudi brez klica.
In še povabilo. Bolniki in starejši naj na prvi petek po možnosti več molijo ter Jezusovemu Srcu darujejo težave, ki jih preživljajo.
5. ALI SO PRVI PETKI »VSTOPNICA ZA NEBESA«?
Seveda ni tako preprosto, kot bi kupili vstopnico za gledališče. Nikakor ni dovolj, da se devet zaporednih prvih petkov udeležimo svete maše, nato pa vse skupaj »izklopimo«, nikoli več ne zaidemo v cerkev in hkrati tudi živimo v grehu! Pomen te pobožnosti je, da vernika približa Jezusovemu Srcu. Če posameznik obveznosti izpolnjuje z iskreno vero, je povsem naravno, da bo bliže Bogu in tako bolje pripravljen na smrt. Ko pobožnost postane praznoverna, ko ne čutimo potrebe, da bi živeli krepostno, so vse Jezusove obljube brez sadov.
Jezus si želi, da počijemo v Njegovem Srcu tako kot sveti Janez. Pobožnost prvih petkov je priložnost, da se z Njim srečamo večkrat, ne le ob nedeljah, ter da poglobimo svojo ljubezen do Njega. Bistvo prvih petkov je v spoznanju in zaupanju, da lahko počijemo v Njegovem Srcu in vanj položimo vse svoje skrbi (Vir: www.aleteia.org Foto: arhiv Družine.)
PRVI PETEK V MESECU – PRIČEVANJA
Z veseljem sem se pogovarjal z nekaterimi izmed vas, ki najbrž tudi ta večer poslušate katehezo za bolnike.
- Prvi je o prvem petku spregovoril oskrbovanec doma v Bohinju. Zelo je vesel sv. maše vsak petek dopoldne v domski kapeli, zlasti pa ob prvih petkih. Duhovnik, ki mašuje v domu, po maši obišče še starejše in vse, ki ne morejo k maši. Ta dan je še bolj povezan z Jezusom. Nanj misli in tako še bolj zavestno in predano sprejema trpljenje ter ga daruje za spreobrnjenje grešnikov. Večkrat, ne le ob prvih petkih, se s svojimi besedami »posveča« Božjemu Jezusovemu Srcu. (Zdravko)
- Ob majski slovesnosti na Brezjah sem gospo na vozičku povprašal, kaj ji pomenijo prvi petki. Povedala mi je, da jih je vesela. Zaupala mi je, da z mislijo na Jezusovo trpljenje pridružuje molitve za nove duhovne poklice. Z Jezusom delim trpljenje in ga darujem za velike potrebe Cerkve, mi je med drugim zaupala.
- Naslednje pričevanje je povsem drugačno. V letih 1980–1983, ko sem bi kaplan v Šentjerneju, sva z župnikom obiskala približno sto oseb. Spominjam se obiska pri gospodu, ki se je nadvse začudil, da je mesec naokoli in da bo moral spet prejeti sveto obhajilo. Na njegovo začudeno vprašanje »A spet je prvi petek?« sem mu pojasnil, da sploh ni nujno, da prejme sveto obhajilo. Poslovil sem se, ne da bi ga obhajal. Naslednji prvi petek sem spet prišel. Opravičil se mi je, da se je prejšnji mesec neprimerno obnašal. »Odslej želim redno prejemati sveto obhajilo,« mi je zatrdil.
KAJ PA VRTNICE?
Vem, da je ob tem stavku nekaterim od vas zadišalo po vrtnicah. Morda pa je zadišalo zares. Tudi sam sem v radijski studio prinesel vrtnice. Bodimo si na jasnem – v junijski katehezi gre za drugačne vrtnice, ki pa so močno povezane z mesecem junijem, mesecem Srca Jezusovega. Prisluhnite.
Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu je 27. septembra 2000 sklenil, da začnemo izdajati Vrtnice. Starejši jih poznajo iz časov pred 2. svetovno vojno. Na ponovno rojstvo vrtnic, ki jih je približno tretjina slovenskih župnij organizirala pred velikim jubilejem leta 2000, je vplivala posvetitev posameznikov, družin in različnih skupnosti Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Prve vrtnice so izšle leta 2001 in odtlej izhajajo vsako leto, po cerkvah pa jih prebiramo v mesecu juniju.
LETOŠNJE VRTNICE
Letošnje vrtnice je napisal cistercijan p. Branko Petauer Ocist. Govorijo o poklicih, zlasti duhovnih in nosijo pomenljiv naslov Človekov »da« Bogu. Ta »da« je zelo pomemben. Marija ga je izrekla, preden je postala Božja Mati. Božji Sin ga je izrekel ob učlovečenju v Mariji. Tudi fant in dekle ga izrečeta, ko se dokončno odločita za duhovni poklic. Naj letošnje vrtnice vse nas spodbudijo, da bomo izrekli svoj »da«, ko bo Bog to pričakoval od nas. Življenje po Božji volji je namreč sestavljeno iz številnih naših »da« Bogu. (p. Anton Nadrah Ocist, Vrtnicam na pot za leto 2023, str. 3).
IN KAJ JE APOSTOLAT MOLITVE?
Apostolat molitve je še nekaj, kar je povezano s Srcem Jezusovim in s prvim petkom. Včasih smo to molitev imenovali molitev po papeževem namenu. Danes se imenuje Papeževa svetovna mreža molitve (PSMM). Molitvene namene predlaga Sveti oče, ki pozna potrebe sveta. Združenje ohranja in širi pobožnost Srca Jezusovega. Tisti, ki prebirate mesečni listič Beseda starejšim, invalidom, bolnim in ne samo njim, za vsak mesec prejmete poseben molitveni namen, zato vas toplo povabim, da se pridružite. Ker smo v mesecu juniju, bom predstavil molitveni namen za ta mesec. Papež priporoča molitev ZA ODPRAVO MUČENJA, da bi si mednarodna skupnost konkretno prizadevala za odpravo mučenja ter zagotavljala podporo žrtvam in njihovim družinskim članom.
MARIJINO BREZMADEŽNO SRCE IN PET PRVIH SOBOT
Ker je dan za prvim petkom prva sobota, in ta dan je danes, ne morem mimo Marijinega brezmadežnega Srca in petih prvih sobot.
Preden povem nekaj o prvih sobotah, navajam zapis p. Nadraha o elektronski pošti, ki jo je prejel. »Ko sem na prvo soboto pri frizerki čakala, da pridem na vrsto, sem pisala SMS-sporočila. Frizerka me vprašala, kaj neki pišem. Povedala sem ji, da želim svoje prijatelje opomniti na pobožnost prve sobote ki jo je Marija naročila v Fatimi. Frizerka je o tem želela izvedeti več. Ko sem ji pojasnila, da je Marija v Fatimi prosila za posvetitev njenemu brezmadežnemu Srcu in za zadostilno pobožnost petih prvih sobot v mesecu, da bi nam pomagala ustaviti vojne in zlo na svetu, me je začudeno vprašala: »Ja, gospa, od kod pa vi to veste? Res je, da ne hodim več v cerkev, vendar sem hodila k verouku, prebrala sem Sveto pismo in druge knjige z verskimi vsebinami pa tudi kakšno versko oddajo na radiu in televiziji tu in tam ujamem. Ampak za to Marijino naročilo nisem še nikoli slišala! Če bi ljudje vedeli zanj, zlasti danes, ko je na svetu toliko hudega, bi se gotovo marsikdo oklenil prvosobotne pobožnosti.«
NEKAJ PODATKOV O MARIJINEM NAROČILU GLEDE OBHAJANJA PETIH PRVIH SOBOT IN O ČEŠČENJU MARIJINEGA BREZMADEŽNEGA SRCA
Najstarejša fatimska vidkinja Lucija je bila v mestu Pontevedra v Španiji v postulatu (pripravi na poklic redovnice) pri sestrah dorotejkah. V svoji sobici je 10. decembra 1925 videla Marijo z Jezusom v rokah. Marija ji je dala naročilo glede širjenja pobožnosti petih prvih sobot in tistim, ki jo bodo obhajali, obljubila milost zveličanja. To je velika obljuba Marijinega brezmadežnega Srca. Je »lahko in gotovo sredstvo zveličanja, ker se opira na najbolj zdravo katoliško izročilo glede odrešenjske učinkovitosti Marijinega posredovanja.« (Spomini sestre Lucije, 1. del, Fatima 2008, 205).
Veliko obljubo je Marija napovedala Luciji že 13. julija 1917 v drugem delu fatimske skrivnosti. Marija je med drugim rekla: »Da bi preprečila drugo svetovno vojno, lakoto in preganjanje Cerkve ter svetega očeta (…), bom prišla prosit za posvetitev Rusije mojemu brezmadežnemu Srcu in za zadostilno obhajilo na prve sobote.«
Besedilo razodeva, da obhajanje prvih sobot (skupaj s posvetitvijo Rusije) ni le sredstvo zveličanja, ampak tudi pot do svetovnega miru.
Razlikovati moramo med pobožnostjo prvih sobot in med pobožnostjo petih prvih sobot. Marijina velika obljuba, da bo ob smrtni uri stala ob strani z vsemi za zveličanje potrebnimi milostmi, naslavlja vse, ki vsaj enkrat v življenju pet zaporednih prvih sobot izpolnijo vseh pet naštetih pogojev, ki vam jih bom še posredoval.
Pobožnost prvih sobot je že pred Fatimo priporočal papež Pij X. Njeno bistvo je v prejemu svetega obhajila v zadoščenje Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Poleg tega naj bi vsako prvo soboto preživeli v duhu zadoščevanja ter v molitvi za duhovne poklice in za svetost duhovnikov. V skladu s fatimskim razodetjem je najpopolnejša oblika prvosobotne pobožnosti izpolnitev vseh petih pogojev (prim. P. Nadrah, Pet prvih sobot 2012, 3).
PET MARIJINIH OBLJUB
Marija obljublja, da nam bo ob smrtni uri stala ob strani z vsemi za zveličanje potrebnimi milostmi, če pet zaporednih prvih sobot izpolnimo pet pogojev:
1. Opravimo dobro spoved v duhu zadoščevanja Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Spovemo se lahko že prej, npr. prejšnjo nedeljo, vendar moramo biti ob prejemu svetega obhajila na prvo soboto v posvečujoči milosti.
2. Prejmemo zadostilno sveto obhajilo, ki je osrednje dejanje pri opravljanju prvih sobot.
3. Zmolimo en del rožnega venca (npr. desetko).
4. Petnajst minut delamo družbo Marijinemu Srcu s premišljevanjem ene ali več skrivnosti rožnega venca.
5. Vse štiri pogoje opravimo z namenom zadoščevanja Marijinemu Srcu, saj grehi ne žalijo le njenega Sina, ampak prizadenejo tudi Devico Marijo. Tako pomagamo reševati današnje človeštvo za večnost.
Jezus je Luciji pojasnil, da bo za tiste, ki ne bi mogli izpolniti pet omenjenih pogojev v soboto, opravljanje te pobožnosti »prav tako veljalo naslednjo nedeljo, kadar bi moji duhovniki iz upravičenih razlogov dušam to dovolili«. Duhovnik da takšno dovoljenje npr. v spovednici.
POVZEMIMO VSEBINO NOCOJŠNJE KATEHEZE
Z voditeljico s. Meto sva na začetku nocojšnje kateheze naštela velike Gospodove praznike v mesecu juniju.
Ob evangeljskih besedah »Pridite k meni vsi, utrujeni in obteženi …« je razmišljal Gregor Čušin. Nato je beseda tekla o prazniku Srca Jezusovega, o češčenju in o prvih petkih. Seznanili smo se s petimi pojasnili, zakaj obhajati prve petke in kako jih obhajajo bolniki in starejši. Nekateri izmed njih so sami spregovorili o tem, kaj njim pomeni prvi petek. Ob koncu sem omenil še vrtnice in apostolat molitve ter katehezo sklenil z Marijinim brezmadežnim Srcem in obljubami vsem, ki opravijo pet zaporednih prvih sobot.
MOLITEV IN BLAGOSLOV
Katehezo sklenem s sklepno molitvijo vzklikov Božjemu usmiljenju sv. Faustine Kowalske. Mimogrede, tudi njeno pričevanje o Božjem usmiljenju in Srcu Jezusovemu bi sodilo v to katehezo. Ker pa je čas naše kateheze omejen, bomo o tem spregovorili kdaj drugič.
Večni Bog, čigar usmiljenje je nedoumljivo in čigar zakladi dobrotljivosti so neizčrpni, milostno poglej na nas in pomnoži v nas svoje usmiljenje, da ne bomo obupovali v težkih trenutkih in ne izgubljali poguma, temveč se z velikim zaupanjem izročali tvoji sveti volji, ki je ljubezen in usmiljenje. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja, ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen.
Gospod z vami. In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Amen.