Se zgodi, da na sveti večer ostanem sam

21. december 2024

JEZUS NAS JE LJUBIL IN NAS LJUBI. NOCOJ BOMO TO PREPOZNAVALI V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, V BOŽIČNI SKRIVNOSTI IN S PAPEŽEVO OKROŽNICO O PRESVETEM SRCU JEZUSOVEM

 

DRUGAČEN ZAČETEK KATEHEZE

Lahko bi rekel, bilo je, pa lepo je bilo. Pred dobrimi tremi tedni, 28. novembra, smo se na Brezjah s sveto mašo zahvalili za 30 let Radia Ognjišče. Glavni urednik msgr. Franci Trstenjak, nas je na začetku slavja ob polni cerkvi in med radijskim prenosom povabil z besedami: »Danes vriskamo in se veselimo«. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je vsem čestital, da smo z oddajami, dogodki, romanji in radijskimi počitnicami oblikovali podobo, ki postaja in ostaja zelo prepoznavna v našem medijskem in cerkvenem prostoru. Pri maši je prepevala vokalna skupina Elinor, ki je po njej pripravila še kratek koncert Marijinih pesmi.

V imenu vseh vas, ki ste se odločili, da boste v tej pozni uri prisluhnili katehezi za bolnike, sem bil na Brezjah in še prej na 30. gala koncertu Radia Ognjišče Od srca do srca, ki je  potekal 17. novembra 2024. Povabim vas, da se  v prvem delu kateheze zahválimo za radio Ognjišče in v duhu zaploskamo vsem, ki oddaje ustvarjajo in hkrati tudi vsem, ki jih poslušamo. Med »ploskanjem« pa prisluhnimo eni od pesmi s koncerta HEJ BRAT. Marjan Bunič nas bo spomnil, da nismo sami, da, tudi v teh zadnjih dnevih adventa ne in tudi ne za  božič …

 

ŠE EN POGLED NAZAJ

To je že drugi del današnje kateheze. - Hvaležen sem vam, drage poslušalke in poslušalci Radia Ognjišče, da skupaj z vami končujemo šesti razred, ko poteka šesto leto radijskih katehez. Vesel sem, da so v zadnjem času »vstopili v naš in vaš razred« in spregovorili: p. dr. Ivan Hočevar, mag. Franc Šenk SDB, Robert Smodiš, p. Marko Novak, s. Magdalena Mehle MS,  Borut Pohar CM in Anže Cunk, ki je moj naslednik v ljubljanski  Bolniški župniji. Hvala vsem naštetim. Vseh katehez v teh letih bo z današnjo vred, sedem in šestdeset (67).

Sprehodimo se skozi letošnje kateheze!  A nocoj v našem šestem razredu ne bom nič vpraševal za oceno, zgolj zato, da se spominjamo obravnavane snovi. Januarja je bil gost p. dr. Ivan Hočevar. Februarja sva se z voditeljico ustavila ob desetih dogodkih v februarju, kolikor je tudi Božjih zapovedi. Nekaj od omenjenih dogodkov pa bom vendarle naštel:  vsakoletno srečanje bolnišničnih duhovnikov, svetovni dan bolnikov, Lurška Mati Božja, Pastirsko pismo za postni čas …

V marcu in aprilu sta imela katehezo druga dva bolnišnična duhovnika. V maju sem z vami želel prisluhniti Marijinemu povabilu, naj jo posnemamo in prenovimo svoj pogled nanjo. Slišali smo, kaj pravi o njej pokoncilski  Katekizem katoliške Cerkve, ki obravnava, kako je bila Marija prisotna v prvi Cerkvi, kako je molila in kako  nas spodbuja k upanju; slišali pa smo tudi nekaj konkretnih primerov, kako je Marija ljudem blizu.

Z julijsko nedeljo smo «odšli počivat«, bili na dopustu in se predajali prostemu času … kaj je že o tem zapisano v Katekizmu katoliške Cerkve? Spomnim naj vas na sedem vrst počitka: telesni, duševni, duhovni, čustveni, družbeni, senzorični (čutni) in ustvarjali počitek. Slišali pa smo tudi, kako invalidna oseba doživlja počitek, dopust.

Avgustovsko katehezo je imela Marijina sestra Magdalena. V septembrski sem pa vas jaz povabil k razmišljanju o Povišanju sv. križa, o prvemu dnevu žalujočih in še o čem.

Oktobrsko razmišljanje je pripravil lazarist dr. Borut Pohar. Spregovoril je o Misijonski družbi lazaristov ob 400-letnici, kako se  je sv. Vincencij s svojim delovanjem odzival na trpljenje in bolezen mnogih.

V novembrski katehezi je bolniški župnik Anže Cunk spregovoril o pomenu vere in upanja na poti v večno življenje, pa še o pomenu odpustkov, o Svetovnem dnevu ubogih in prazniku Kristusa kralja vesoljstva.

Danes pa smo spet skupaj v naši »učilnici« katehez za bolnike. Kot ste pravkar slišali, smo skupaj ponovili, katere so bile letošnje teme katehez. Upam, da ni bilo prezahtevno. Vsi ste z odliko končali 6. razred vašega verouka.  ̶  Kar bom pa zdaj povedal, lahko preslišite.  ̶   Moja želja, ki je tudi želja nekaterih od vas, je, da zberem kateheze vseh naših šestih »razredov«, namreč let, v priročnem zvezku. Če bi kdo želel ta  izvod katehez, naj mi sporoči. Pa še nekaj, če kdo še nima mahu za jaslice, naj me prav tako pokličite in vam ga brezplačno pošljem. Nič ne de, če bo betlehemska pokrajina naknadno dobila pravo podobo. (Naslov: Miro Šlibar ,Ul. Emila Adamiča 60, 1356 Dobrova, 031 613 378 ali miro.slibar@rkc.si.)

 

V TRETJI DEL KATEHEZE PA VSTOPIMO Z MOLITVIJO »ANGEL GOSPODOV«!

Angel Gospodov je oznanil Mariji … (molim)

Z molitvijo Angel Gospodov, ki naj postane naša vsakdanja molitev, na katero nas spominja zvonjenje 3-krat na dan iz zvonikov naših cerkva, vstopamo, kot ste že slišali, v tretji del nocojšnje kateheze.   ̶   Advent s svojimi tremi tedni se končuje. Noč vam bo zaradi kateheze, ki jo poslušate, krajša, sicer pa bo šlo za najdaljšo noč v letu. Današnji dan je bil najkrajši, ker je danes po koledarju tako imenovani zimski solsticij. Spat bomo nato šli še jutri, v nedeljo, in v ponedeljek … V torek pa bo že prvi sveti večer. Prepričan sem, da boste, ali pa ste celo že, pripravili primerne jaslice, ki naj prispevajo k pristnemu doživetju božiča. Ne gre le za otroke, tudi odrasli, tudi vi starejši in preizkušeni vseh vrst, se ob jaslicah zamislite in poglobite v tiho ali glasno molitev, morda pa tudi na glas zapojete. V pomoč vam bo radio Ognjišče, ki naj ga v teh dneh nikoli ne ugasnite v vaših domovih.

 

KAJ PRIPOVEDUJEJO PODOBE V JASLICAH?

Rekli boste, da to že vse veste in da vam ne bom res nič novega povedal. Pa naj vas vprašam: »Ali niste veseli, da vam nekdo spet reče, da vas ima rad?« Čim večkrat bi si želeli to slišati. Prav tako naj izzvenijo tudi naslednje besede.

Podobe Jezusa, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas, pa tudi o ljubezni, ki vlada v sveti Družini. Pastirji nas s svojo preprostostjo vabijo, naj tudi mi sprejmemo novorojeno Dete in ga iskreno počastimo. Ovce, zelenje in cvetje so del narave, ki je tudi  sprejela Odrešenika in se mu poklonila na svojski način. Ko se bomo ustavljali ob jaslicah in ob njih molili ali peli, se bomo poglabljali v »božičnost«. Ja, tudi komu bomo kaj razložili o tem, zlasti vi starejši. Zato ne pozabímo, da je Bog postal človek, da bi mi postali Božji.

 

PRISLUHNIMO BERILU IZ KNJIGE PREROKA IZAIJA (9, 1-2,5-6 a)

Ljudstvo, ki je hodilo v temí, je zagledalo veliko luč, nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasvetila luč. Pomnóžil si narod, narédil si veliko veselje. Veselijo se pred teboj, kakor se veselijo ob žetvi, kakor se radujejo, ko se deli plén ... Kajti dete nam je rojêno, sin nam je dan. Oblast je na njegovih ramah, imenuje se: Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Oče na veke, Knez miru. Oblast se bo širila, miru ne bo konca na Davidovem prestolu.

 

VSEBINA BOŽIČNEGA PRAZNIKA

Čeprav vse to dobro poznate, naj vendarle to na kratko obnovimo. Na božični dan, 25. decembra, v Katoliški Cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. To misel vsebuje svetopisemski stavek, za mene eden najlepših in zgovornejših v celotnem Svetem pismu: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16).
 

JEZUSOVO ROJSTVO PA JE ZGODOVINSKO DEJSTVO

Je pa res, da čisto natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo, čeprav so nam po šolah o tem zbujali načrtno dvome. Prav po tem zgodovinskem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (deloval je od leta 337 do leta –352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december.

Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov. Praznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako vsak sam utrdi in poglobi svojo vero.

 

TRIKRATNO OBHAJANJE SV. MAŠE!

Rekli boste: Zakaj pa naj nas zanima, kolikokrat ob božiču duhovnik mašuje? Ja, tudi s tem, kar bo sledilo, pokažete, da ste s svojimi duhovniki, posebno v teh dneh, ko imajo še več dela, duhovno povezani. Lepo je, da jih podprete  s svojo molitvijo. Torej! V Cerkvi so za božič že zelo zgodaj uvedli navado trikratnega obhajanja maše: opolnoči, ob zori in podnevi), česar nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje in vsak duhovnik sme izjemoma opraviti kar tri maše na ta dan.

Pri polnočni maši, polnočnici, je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu: »In rodila je Sina, svojega prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora« (Lk 2,7). Drugi poudarek pa je na hvalnici angelov.

Pri zorni ali pastirski maši sporočilo nadaljuje s pripovedjo o pastirjih, ki so obiskali Jezusa: »Ne bojte se! Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo« (Lk 2,10. S tem pa se pripoved o rojstvu odrešenika pri tej maši konča.

Dnevna maša je od vseh treh vsebinsko najgloblja. Središčni odlomek iz Svetega pisma je izbran iz začetka Janezovega evangelija:»V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog ...«(Jn 1,1–18).

 

JASLICE, PESEM SVETA NOČ, BOŽIČNI ČAS, BOŽIČNO DREVO …
BOŽIČ  KOT  SODOBNI PRAZNIK …

Mimogrede! Ne pozabimo besed papeža Frančiška, da božično drevo govori o »koreninah«, jaslice pa nas vabijo h kontemplaciji, premišljevanju.

O tem smo govorili že v prejšnjih decembrskih katehezah. Ne pozabmo, ne bodíte hudi, če se ponavljam, tudi nocoj bom izrekel že večkrat izrečene besede: Božični prazniki nas vsako leto znova spomnijo, da nas Bog tako ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje. Ponavljam besede evangelista Janeza iz 17. vrstice 3. poglavja (Jn 3,17).

 

VPRAŠUJETE ME, KAKŠNE SPOMINE IMAM PA JAZ SAM NA BOŽIČ

Spomini sežejo v več obdobij … Kako smo delali jaslice doma in praznovali božič. Lepi so spomini na prestavljanje jasličnih figur. … Ja. tudi na to, da smo fantje  »pókali«. Ne morete verjeti, da so bila za pokanje najboljša mesta prav v bližini cerkve. – Z velikim veseljem sem delal jaslice z domačim župnikom gospodom Mrvarjem, pri čemer pa  me je tudi kdaj pošteno stresla elektrika od napeljave za lučke. In tudi to se spominjam, da smo z župnikom hodili od hiše do hiše in »prišli pogledat jaslice«, kot smo tedaj rekli. – Prav posebna pa je bila priprava na božič na treh župnijah, kjer sem bil  kaplan. Prepričan sem bil, da bi lahko jaz postavil jaslice prej sam, kot pa smo jih več večerov postavljali z mladimi. Ampak, to postavljanje je bila svojevrstna kateheza. – Spominjam pa se dobro tudi praznovanj božiča, posebno tistega, ko je bila prva sv. maša v sedanji kapeli Kliničnega centra. Ker je puščala streha kapele, smo imeli podstavljena vedra. Da vam ne rečem, kakšne so bile jaslice v tisti kapeli. Za hlevček smo uporabili večjo kartonasto škatlo, ki smo jo oblepili s praznimi škatlicami zdravil … Drugič je operacijki plašč objemal betlehemsko družino … In otroški invalidski voziček je bil mesto, na katerem so bile jaslice.  ̶   Omenim naj še, da so bile prve maše na radiu Ognjišče vsak božič ob 10. uri prav iz kapele Kliničnega centra, to se dobro spominja Boštjan, ki je že v zgodnjih urah praznika, pripeljal vse potrebno za prenos maše. Vrsto let je obogátil čisto posebno občestvo pevski zbor Slavčki iz Šentvida pri Stični. – Se še kdo spominja? O, lepi so bili moji božiči z vami in s tolikimi, ki so se že preselili v večnost.

 

KAKŠNO PA JE SPOROČILO BOŽIČA MANJ MLADIM, BOLNIM …  TOREJ VAM

Krščanske praznike navadno pričakujemo z veseljem in se nanje radostno pripravljamo. Ampak, ko nam ni dobro zaradi bolezni, invalidnosti, osamljenosti, ali če nam je umrla bližnja oseba …, Bog ve, kaj vse vsak od vas doživlja … Takrat se vse povsem spremeni. Kako se na praznike pripravljati in jih praznovati, da nam ne bodo povzročili bolečine in žalosti?

Ne pozabimo! Božič je predvsem praznik rojstva Jezusa Kristusa, po katerem je Bog postal človek, da bi delil z nami vse, kar ljudje živimo in doživljamo: veselje, a tudi žalost, upanje, a tudi obup, petje, a tudi molk, smeh, a tudi jok, navdušenje in  bridko razočaranje, zdravje in  hudo bolezen, prijateljstvo in izdajo, moč in nemoč, sprejetost in zavrženost, rojstvo in smrt … Prav vse!

 

IN ČE BO NA VAŠ SVETI VEČER DRUGAČE IN BOSTE SAMI …?

Ja, potem je težko najti razloge, da bi se veselili in praznovali, kot smo nekdaj. Morda se nam celo zdi, da bi to ne bilo prav, primerno. Ampak to sploh ni res. Dragoceno je, da se ustavimo ob jaslicah, ki smo jih vendarle uspeli narediti, kljub vsej svoji nemoči in neutolažljivi žalosti.

Spominjam se žene pri 90-tih letih, ki jo obhajam ob prvih petkih na domu. Komaj uspe narediti kak korak s pomočjo palice, ampak vsako leto pa vedno naredi jaslice. Kako vesela je, če sem vsaj zraven …

Naj nadaljujem z mislijo na vas, ki ste osamljeni!

Prepustimo se govorici jaslic, toda tisti resnični, ne idealizirani, romantični. To, kar sta doživljala Marija in Jožef, sploh ni bilo romantično! Bilo je tudi boleče, saj nista našla niti prenočišča za porod. Svojemu novorojenemu Sinu nista mogla nuditi  tistega osnovnega, kar sta mu srčno želela. – Sem kaj odgovoril na vaše stanje?

 

ŠE SE USTANIMO OB PRVEM BOŽIČU

Prepričan sem, da sta Marija in Jožef prosila Boga, naj poskrbi, da bosta našla normalno prenočišče ali pa da ju bodo kaki njuni daljni sorodniki sprejeli v svoj dom. Ni ju uslišal Bog tako, kot sta ga prosila. Za svojega Sina je poskrbel. A drugače, kot sta pričakovala. Ker sta zmogla sprejeti njegov način »uslišanja«, sta se lahko razveselila celo tiste votline, v kateri je Marija povila svojega prvorojenca, pomislite, Božjega Sina ….

 

KAJ NAM ŠE GOVORIJO JASLICE V »NENORMALNIH ČASIH«, PRI VAS …?

Kar sem omenil, je samo ena od stvari, o katerih nam spregovorijo jaslice. Verjamem, da je še mnogo drugih stvari, ki nam jih Bog pripoveduje po svojem Sinu, katerega rojstni dan obhajamo. Prisluhnimo in odkrijmo, kako zgovoren je, pomislite, »molk« jaslic. Ja tudi molk Boga Očeta, če ga le zmoremo sprejeti in mu dopustiti, da nam na tak način spregovori.

 

PROSIMO SVETEGA DUHA, NAJ NAS SPOMNI NA TO, KAR NAM ŽELI BOG OČE V RAZLIČNIH BOLEČINAH PRAZNIKOV POLOŽITI NA SRCE

Še kako primerno je, da ob praznikih rečemo iz srca svoj »hvala« za kakšno dobro in lepo stvar, ki se nam zgodi. Verjamem, da želi Bog v teh dneh tudi nam prižgati vsaj majhno lučko, ob kateri si bomo lahko pogreli srce, začutili toplino življenja, ki nam ga omogoča Bog v svoji ljubezni do nas in do naših bližnjih. Tudi v ljubezni do tistih, ki so umrli in jih pogrešate, a so vam v teh dneh še posebno blizu v vašem srcu. Ti in vsi želijo biti z nami v Jezusu Kristusu, katerega rojstni dan praznujemo. Ti in vsi želijo biti z nami, a neopazno; vendar so dejansko zelo živo in dejavno navzoči v našem srcu. Tako trdi jezuit Ivan Platovnjak na 141. strani svoje knjige  Preobrazba bolečine.

 

KAKŠNE MISLI  PA PREVEVAJO INVALIDKO NA VOZIČKU, KI POGOSTO PRIČUJE V NAŠIH KATEHEZAH?

Janja Blatnik pričuje takole: Lep in velik praznik je to za vse kristjane, tudi za bolne in invalide. Božič se začne že z adventom, krasijo se mize z adventnimi venčki, postavljajo se že jaslice in božična drevesa in vse postaja bleščeče in svečano.

Ampak ni smisel Božiča v okraševanju in zunanjosti. Božič je v srcu, je za vse enak, za bogate ali revne in bolne ali zdrave. Ne glede na to, kje bolnik ali invalid je. Moja želja je, da na sveti večer najdem smisel in uteho z molitvijo, upanjem in zaupanjem v Jezusa in njegovo neskončno ljubezen.  ̶   Pri nas se zberemo na ta večer ob večerji, molimo in zapojemo kakšno božično pesem. Mladi gredo k polnočnici in večer je res prijeten. Ostanem v družbi sama s seboj in se v molitvi predam Jezusu, ki mi s svojo ljubeznijo pomaga, da lažje preživim vsak svoj dan.

Če bi se vsak človek obračal k Jezusu v svojem srcu, bi bilo tegob in trpljenja mnogo manj in življenje bi bilo lepše. Zato ljudje, poiščite Jezusa, čaka vas!« - tako nam sporoča Janja Blatnik.

 

ZADNJI, ČETRTI DEL KATEHEZE JE NADALJEVANJE NOCOJ ŽE VEČKRAT OMENJENEGA STAVKA O PODOBI JEZUSA, MARIJE IN JOŽEFA, NAMREČ, DA NAM JASLICE … BREZ BESED PRIPOVEDUJEJO O BOŽJI LJUBEZNI DO NAS. O TEM PA GOVORI TUDI NOVA PAPEŽEVA OKROŽNICA

»Nas je ljubil« v originalu, v latinskem jeziku: »Dilexit nos« je četrta okrožnica papeža Frančiška. Sveti Pavel piše, da se besede nanašajo na Kristusa (Rim 8,37). Govori »o človeški in božji ljubezni Srca Jezusa Kristusa« ter nas vabi k prenovi pristne pobožnosti do njega. Papež z okrožnico želi, da bi odkrili, da nas od te ljubezni nobena stvar »ne bo mogla ločiti« (Rim 8,39). V okrožnici predlaga novo poglobitev o Kristusovi ljubezni, ki je upodobljena v njegovem svetem Srcu in vabi k prenovi pristne pobožnosti do njega, ko nas spominja, da lahko v Kristusovem Srcu »najdemo celoten evangelij« (89). V njegovem Srcu »končno spoznamo sami sebe in se naučimo ljubiti« (30).

Okrožnico je napisal, medtem ko potekajo praznovanja ob 350-letnici prvega prikazovanja Presvetega Jezusovega Srca Francozinji sv. Marjeti Mariji Alacoque leta 1673, zaključila pa se bodo 27. junija 2025.

Prepričan sem, da bomo to okrožnico v kakšni naši katehezi podrobneje predstavili ali jaz ali kdo drug. Tokrat pa le nekaj besed o okrožnici, ki se tako očitno navezuje prav na božični praznik in poudarja Božjo ljubeznijo do nas.

 

PREDSTAVITEV OKROŽNICE

Okrožnica o češčenju Presvetega Srca Jezusovega se začenja s kratkim uvodom in je razdeljena v pet poglavij. Kratko naj omenim danes tretje poglavje, kjer je zapisano: »To je Srce, ki je tako ljubilo«. Papež spominja, kako Cerkev premišljuje in je v preteklosti premišljevala »o sveti skrivnosti Gospodovega Srca«. Nato omenja videnja nekaterih svetnikov, zlasti častilcev Kristusovega Srca. To so: sv. Marjeta Marija Alacoque, Terezija iz Lisieuxa, Ignacij Lojolski, Faustina Kowalska … Papež poudari, da je: »Pobožnost do Kristusovega srca  bistvena za naše krščansko življenje, saj je Presveto Srce povzetek evangelija« (83).

 

POBOŽNOST DO KRISTUSOVEGA SRCA NAS POŠILJA K BRATOM

Zadnje poglavje te okrožnice poglablja pomen našega misijonskega poslanstva. Kaj želim s temreči? Papež zapiše, da nas srečanje z Božjo ljubeznijo »pošilja k bratom« (163). Prav v smislu božiča in vsega, kar je s praznikom povezanega, smo poklicani, da kot pastirji in tudi kot  sv. Trije kralji drugim ljudem pripovedujemo o naši veri, o našem doživljanju maše, čeprav jo spremljamo lahko le po radiju in televiziji. Ne nazadnje smo povabljeni, naj si pripovedujemo tudi o svojih ranah, žalosti, pomanjkljivostih … In ne pozabimo, da smo misijonarji Božje ljubezni ravno s tem, da molimo in darujemo svoje veselje in svoje trpljenje za potrebe Cerkve in sveta. Ob tem vas spomnim na posebno rubriko v lističu Beseda starejšim, invalidom, bolnim in ne samo njim, ki ga mnogi prebirate in se lahko pri meni nanj tudi naročite. Tam najdete objavljen molitveni namen svetega očeta za vsak mesec. Tako lahko postanete pastirji in celo misijonarji …

 

KRATEK POGLED NA NOCOJŠNJO KATEHEZO

Odkrivali smo Jezusovo ljubezen do nas, ki se razodeva ob božiču, s papeževo okrožnico »Nas je ljubil« in še marsikaj. Ozrli smo se na naše pretekle  kateheze, obujali svoje spomine na jaslice in božič. Pa tudi smo posebej opozorili, kako doživljajo božič tisti, ki trpijo iz različnih vzrokov, kot so bolezen, osamljenost … Le bežno smo se dotaknili papeževe okrožnice in ob tem prejeli njegov namig, kako lahko tudi sami širimo ljubezen in postanemo s tem misijonarji. Končali pa bomo s papeževo molitvijo ob koncu te pomembne okrožnice.

Še prej pa vam zaželim z bl. Solanom Caseyem (duhovnikom redovnikom, ki je umrl leta 1957), kakor je zapisano v letošnjem priročniku Magnificat na strani 128 pod naslovom: »Nenehni božični večer«, ko govori o tem, kako naj človek iz svojega srca naredi jaslice za evharističnega Gospoda. Takole pove: »Z ljubeznijo in božičnim blagoslovom za vse vnovič k nam prihaja Detece, zato da nas reši žalosti z ljubeznijo, močjo in dobroto …«

Z vami, drage poslušalke in poslušalci molim: Dete Jezus, pomagaj mi, da se na prejem sv. obhajila in božične praznike pripravljam z veseljem v srcu ... Želim vam blagoslovljen božič in spremstvo Marije v vsem novem, svetem letu 2025!

 

MOLITEV PAPEŽA FRANČIŠKA NA KONCU OMENJENE OKROŽNICE

»Prosim Gospoda Jezusa, da bi iz njegovega svetega Srca za vse nas tekle reke žive vode, da bi zacelile rane, ki si jih zadajamo, da bi okrepile našo sposobnost ljubiti in služiti, da bi nas spodbudile, da se učimo skupaj hoditi proti pravičnemu, solidarnemu in bratskemu svetu. In to vse do tedaj, ko bomo veselo skupaj praznovali gostijo nebeškega kraljestva. Tam bo vstali Kristus, ki bo vse naše razlike uskladil z lučjo, ki nenehno vre iz njegovega odprtega Srca. Naj bo vedno blagoslovljen!« (220). (Prim., vir: Vatican News, Alessandro Di Bussolo)

 

IN ŠE BLAGOSLOV!

O, Gospod z vami!

In s tvojim duhom.

Pripravite srca za blagoslov!

Vsemogočni in usmiljeni Bog nam je dal v veri spoznati prvi prihod svojega Sina in nam daje upanje v njegov drugi prihod. Naj vas po njem razsvetli, posveti in obogati s svojim blagoslovom.

Amen.

V življenju na tem svetu naj vas utrjuje v veri, razveseljuje v upanju in vnema v ljubezni.

Amen.

Veselimo se, da je Odrešenik postal človek in prišel med nas. Ko pride drugič v svojem veličastvu, naj vas osreči z darovi večnega življenja.

Amen.

To naj vam podeli vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.

Amen.

In še čisto za konec s sv. Frančiškom Asiškim, začetnikom jaslic, molimo k nebeškemu Očetu, naj nam pomaga, da praznujemo Božič s prenovljeno radostjo.