Molitev in sveta maša za splavljene otroke in za svetost življenja
KRALJICA MIRU NA KUREŠČKU
Najbrž ni Slovenca, ki ne bi poznal priljubljene podružnične cerkve Kraljice miru na Kureščku pri Ljubljani, med obiskovalci so tudi mnogi tujci. Dostop do cerkve na tem kar 833 metrov visokem hribu na južnem delu Ljubljanskega barja omogoča cesta z Iga proti Golemu. Tu se od pomladi 1990 zbira vedno več romarjev. Več kot desetletje je vsak drugi četrtek v tej cerkvi romanje z enourno adoracijo pred Najsvetejšem ob 17. uri, ob 18. uri pa je sv. maša za otroke, ki se niso mogli roditi zaradi splava, ko molimo svetost življenja.
KAKO SE JE ZAČELO?
O začetku četrtkovih srečanj na Kureščku sem vprašal salezijanskega duhovnika Antona Koširja, ki je bil takrat član salezijanske skupnosti Ig, odgovoren za Kurešček. Ko so salezijanci zapustili župnijo Ig, so tega duhovnika imenovali za duhovnega pomočnika za Kurešček, bival pa je v skupnosti Želimlje. Duhovnik Košir pripoveduje: »Na Kureščku je v Marijini hiši živela skupina deklet. Vodila jih je Lidija Sušnik. Skrbele so za hišo in cerkev, zbirale otroke in mlade. Njihova ideja je bila, da bi povabile k molitvi in sv. maši za spoštovanje življenja in splavljene otroke, kot sporočilo Marijine želje, ki so ga prejele.
V začetku so prihajali na Kurešček bratje minoriti, ki so prevzeli mesečno mašo, saj je duhovnik Košir spoznal takole: »Jaz le pomagam, kolikor še zmorem, pri svojih 87 letih. Leta 2024 pa je tudi skupina deklet Kurešček zapustila. Zdaj, od leta 2024, njihovo skrb za Kurešček z veliko zavzetostjo opravlja Emina Mulalić. Zapisala je: »Pri molivcih, ki se vsak mesec udeležujejo teh molitvenih srečanj je čutiti veliko bratsko povezanost v molitvah za življenje. V teh zahtevnih časih so poleg stalnega prizadevanja za spoštovanje svetosti življenja potrebne tudi naše nenehne molitve. Prepričana sem, da nas zbira Marija Kraljica miru in da nas je zelo vesela. V teh zahtevnih časih so poleg stalnega prizadevanja za spoštovanje svetosti življenja potrebne tudi naše nenehne molitve«.
Pred osmimi leti (2018) pa so na Kurešček povabili mene, spodaj podpisanega. Kako so našli mene, sploh ne vem. Najbrž tudi zato, ker se kot bolnišnični duhovnik srečujem z veliko stisko staršev, ki ne morejo imeti otrok, se jim rodijo mrtvi ali otroke splavijo.
KAJ MI POMENI SVETA MAŠA ZA SVETOST ŽIVLJENJA IN ZA NEROJENE OTROKE?
Gašper, eden od rednih obiskovalcev četrtkovih srečanj, je opisal svojo pripadnost tej maši:
»Rojstvo vsakega otroka je dar; dar, ki bogati družino in jo poveča. Skupnost je vedno znova vesela novega člana, še posebno pa starši, čeprav otrok prinese veliko odgovornosti, skrbi, dela in s tem povezanih stroškov. Tako sva razmišljala tudi midva z ženo in se trudila za spočetje nebogljenega bitja. Z veliko truda nama je to tudi uspelo. Veselje je bilo neizmerno. Vendar je to veselje trajalo le kratek čas. Čez štirinajst dni zvečer se žena nenadoma znajde v hudih bolečinah in začne krvaveti. Obvestijo me, da je šlo za spontani splav. Spontani splav sva morala preboleti potem še enkrat. Še enkrat enaka kalvarija v zadnjem tednu prvega tromesečja. Ponovno veliko vprašanj in pogovorov ...
Sčasoma sva se nekako sestavila in živiva naprej. A bolečina ostaja. Po naključju sem nato izvedel za sveto mašo za svetost življenja in splavljene otroke. Že naslednji drugi četrtek sem se sam zapeljal na Kurešček in to brez vednosti svoje žene, ker je prav takrat imela druge obveznosti in je ni bilo doma. Nisem vedel, kaj naj pričakujem, vendar se je splačalo. Prejel sem notranji mir, ljubezen, pozitivno mišljenje, vse to in še več.
To je Kurešček. Tukaj sploh ne čutim obsojanja, ampak samo usmiljenje. Pri sveti maši položim težke izkušnje, povezane tudi z izgubo otroka, pred Gospoda zato, da bi lahko izkusil Božje usmiljenje in odpuščanje. Molitev ima veliko moč ozdravljanja in novih začetkov. Zaradi tega se vedno znova in znova vračam, zdaj tudi v spremstvu žene ...
Zato je molitev za svetost življenja in nerojene otroke namenjena vsem družinskim članom in ne samo nerojenim otrokom in starejšim.
Molitveno uro, med katero v premišljevanju, tišini, z molitvijo rožnega venca in s priprošnjo izročamo Gospodu nerojene otroke, starše, družine in tudi druge, ki so molitve potrebni. Pri sveti maši se sklenemo in povežemo z evharistično daritvijo, kjer se daruje Kristus sam, ‒ življenje za življenje sveta. To je močan duhovni odgovor na kulturo smrti, ki prepogosto zanemarja vrednost človeškega življenja.
Povežímo družinsko življenje z zavzetostjo za življenje. Molímo, ker molitev ni le pobožnost, temveč dejanje vere in upanje za prihodnost. Ko molimo za svetost življenja in nerojene otroke, molimo tudi za družine, da bi bile kakor Nazareška družina ‒ odprte za Gospoda, poslušne njegovi volji in pogumne v varovanju življenja. Naj bo sveta maša za svetost življenja in nerojene otroke resnična šola ljubezni, spoštovanja in odgovornosti. Bodimo v svojih domovih in skupnostih pričevalci kulture življenja, ki se rojeva iz vere v Gospoda, ki je Gospodar življenja«.
PESNIK TONE PAVČEK
»Kadar koli na cesti srečam nosečo mamico, pozdravim malega vesoljčka pod njenim srcem in mu rečem: Dobrodošel med nami! Isto storim tudi, kadar srečam otroški voziček: Dobrodošel med nami! Ko se bomo začeli veseliti življenja, ko bomo vsakemu otročku izrekli dobrodošlico, bo naš narod začela prevevati kultura življenja in kultura veselja. S tem pa tudi kultura zdravega optimizma in kultura prihodnosti«.
UPRAVIČENOST ROMANJ NA KUREŠČEK ZA SPLAVLJENE OTROKE IN SVETOST ŽIVLJENJA
Iz zavoda Biser sem dobil tale zapis. »Pošiljam molitvene namene za stiske, ki so prišle v našo svetovalnico in eno prošnjo, ki je prispela do nas od Zavoda Živim.
Po nekaj letih se je spet obrnila po pomoč nosečnica, ki je že dvakrat sprejela odločitev za splav. Zdaj je ponovno noseča. Ima le še nekaj dni za premislek. Zelo je prestrašena in bije v sebi velik boj negotovosti, čeprav si otroka želi. Potrebuje tudi zahtevno psihološko in zdravniško podporo. Enako pa tudi oče otroka.
»Trpeči Gospod, Ti edini veš za kalvarijo te nosečnice in očeta tega otroka. Daj jima milost, da bosta sprejela pomoč, ki je nujno potrebna, da bi varno rodila tega otroka, zanj ljubeče skrbela in ga vzgajala.
V molitev vključimo še 6 nosečnic in očetov njihovih otrok, ki se prav tako odločajo med Življenjem in umetnim splavom: »Žalostna Mati Božja, izprôsi zanje milost, da se njihove življenjske okoliščine uredijo tako, da bodo v svojem srcu našle mir in občutile pogum za materinstvo!«
ŠE ENA PROŠNJA!
»Dragi molivci, spet se obračava na vas!
Izvidi pri najinem nerojenem otročku so zelo slabi (hude napake v glavici, v možganih). Odločila sva se, da se ‒ ne glede na vse nevarnosti ‒ za to življenje boriva in ga v polnosti izročiva Bogu. Prosiva za molitev, da se Bog proslavi po tem malem otročku in da da naši družinici moči za vse, kar nas na tej poti čaka. Vesela bova, če prošnjo za molitev delite s svojimi prijatelji in v drugih molitvenih skupinah. Prosila pa bi vas tudi, da naju ne pomilujete, ampak se z nama veselite tega življenja. Kajti velik čudež je že, da je to dete ob vseh zapletih še vedno z nama ...
Prosímo za molitev za starše in njunega nerojenega otroka. Izvidi so namreč pokazali, da je otrok hudo bolan. Starša sta se odločila, da se bosta borila za življenje otroka, a gotovo bo na poti veliko ovir, preizkušenj, dvomov. Molímo zanju, da jima Bog nakloni moči za nosečnost in za obdobje po porodu. Če je v Njegovi volji, pa prosímo tudi za čudež ozdravitve otroka, da se bo proslavilo Božje ime.
Hvala vsem za molitve.
SKLEPNO POVABILO
Po tem zapisu ste gotovo začutili, da je mesečno srečevanje vsak drugi četrtek na Kureščku »Mali pohod za življenje«. V teh zahtevnih časih so poleg stalnega prizadevanja za spoštovanje svetosti življenja potrebne tudi naše nenehne molitve. Kaj torej storiti, da bi dragocena pobuda, moliti za splavljene otroke in svetost življenja, nagovorila več Marijinih častilcev? Ali bi bilo v Ljubljani morda več odziva? Molímo za pravo odločitev, kot nas je povabil salezijanec g. Košir. Naj Marija Kraljica miru na Kureščku pomaga vsem državljanom Slovenije, da bomo skrbeli za svetost življenja in nerojene otroke. Vsi lepo vabljeni, da se nam pridružite.
VELIKONOČNO VOŠČILO
Naj nas velikonočni prazniki predramijo iz prazničnega sna. Da bi znali pomagati vsem, ki jim je življenje težko, ki ne morejo imeti otrok, jim ne pustijo živeti, premalo skrbijo za svetost življenja ... Vstali Jezus nima rok, nima nog, ima prebodeno srce in omrtvela usta. Zato potrebuje mene in tebe: Naše noge, da bi ga ponesle tja, kamor sam ne more. Potrebuje naše roke, da bi objele tiste, ki jih on ne more objeti. Rabi moje srce, da bi ljubilo v njegovem imenu. Rabi moja usta, da bi njegovo besedo ponesli tja, komor še ni prišla. Potrtebuje mene vsega, da bo lahko ponesel novico o njegovem vstajenju tja, kjer jo najbolj potrebujejo … Gospod, naredi me … za otroka vstajenja! Utrdi mi upanje, da bom vstal tudi jaz!. – Nasvidenje drugi aprilski četrtek, 9. aprila na Kureščku! (prim.:p. Branko Petauer, Ocist, Oznanjevalec, 45 (25/26, str. 40).
Miro Šlibar, bolnišnični duhovnik