Beseda starejšim, invalidom, bolnim in ne samo njim

BESEDA STAREJŠIM, INVALIDOM, BOLNIM IN NE SAMO NJIM

Poizkusna izdaja, november 2017

………………………………………………………………………………………..

Dragi vsi,

ki se ne morete redno udeleževati sv. maše v domači cerkvi in vas ob prvih petkih obišče duhovnik doma ali v domu. Pozdravljeni tudi vsi, ki ste vzeli ta list v roke in imate ob sebi starejše in bolne, jih spremljate ali obiščete.

Vprašujete, zakaj ta listič, ki vam ga je prinesel duhovnik ali kdo drug ob prvem petku.  Nekateri se spominjate, da je pred leti izhajala zloženka Beseda bolnikom in prijateljem, ki ga je izdajala Bolniška župnija in spodaj podpisani. Pa ste nekateri vpraševali, zakaj ga vsak drugi mesec več ne prejmete. Spremljanje bolnikov, svojcev in zdravstvenih delavcev v osrednjih ljubljanskih bolnišnicah, sem v letu 2011 prepustil bratom minoritom. Ne smem  pričakovati, da bodo nadaljevali z izdajo omenjene literature.

K izdaji tega lističa me je spodbudil laični duhovni asistent na avstrijskem Koroškem, ki obiskuje starejše in bolne po slovenskem in nemškem govornem področju. Ker ima za nemško govoreče primerno literaturo, se je zanimal, kaj bi lahko dal Slovencem na Koroškem ob obisku na prvi petek. Omenil je Prijatelja, ki izhaja vsak drugi mesec, vmes pa nima primernega čtiva.

Sedaj, kot hišni duhovnik pri Marijinih sestrah na Dobrovi in odgovoren za bolniško pastoralo pri Slovenski škofovski konferenci in drugem delu, obiskujem tudi starejše v župniji Dobrova. Ob zadnjem obisku za prvi petek me je žena, ki jo obhajam, vprašala, za kaj naj posebno moli v mesecu, ki smo ga začeli.

Omenjeno in pogovor z dekanijskimi duhovniki in še kaj, me sili, da začnem z mesečnim pismom. Za poizkus ga bom v tem letu po elektronski pošti poslal samo duhovnikom naše dekanije Ljubljana Vič – Rakovnik. Ti pa ga bodo po osebni presoji natisnili, kaj spremenili, dodali in vam ga v primerni obliki izročili ob obisku za prvi petek ali ga pustili na mizici z verskim tiskom v cerkvi. Vesel bom vašega odmeva, morebitnega prispevka ali zapisane ali izrečene  misli. Z njimi bo listič dobival vaša pričakovanja. Vse lahko pošljete ali me pokličite na naslov, zapisan na koncu lističa.

V mesecu novembru v še večji povezanosti z našimi rajnimi, vas prisrčno pozdravljam.

                                                                                            Miro Šlibar,

                                                                                            bolniški duhovnik

Pomembnejši dnevi in nedelje:

5. novembra: ZAHVALNA NEDELJA

19. novembra: ZAČETEK TEDNA ZAPOROV

21. novembra:  DAROVANJE DEVICE MARIJE

22. novembra:  SV. CECILIJA

26. novembra:  JEZUS KRISTUS, KRALJ VESOLJSTVA

30. november:  SV. ANDREJ, apostol

Nadškof Stanislav Zore nas ob zahvalni nedelji vabi,

»da vsem svojim dobrotnikom izrazimo svojo hvaležnost«. V nadaljevanju se zahvali duhovnikom in diakonom, redovnikom in redovnicam, vsem materam in očetom, mladim in otrokom. »Posebna zahvala pa velja vsem starim, bolnim in osamljenim, ki neprespane noči ter trpljenje in preizkušnje bolezni prinašajo pod križ in jih skupaj z Jezusom izročajo Očetu v spravo za grehe sveta…«

Mesec november posvečen molitvam in dobrim delom za rajne.

Potrudimo se, da bomo s svojo velikodušnostjo svojim dragim rajnim izprosili milost čimprejšnjega dokončnega srečanja z njihovimi, že poveličanimi brati in sestrami pri Očetu vseh živih. Zanje darujmo za sv. maše, zanje molimo, darujmo razne žrtve in odpovedi. Skratka s tem, da zanje storimo kaj dobrega. Ta dolžnost je za nas toliko večja, ker v veri vemo, da si naši rajni v vicah sami ne morejo več pomagati.

Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra POPOLNI ODPUSTEK za vsak obisk pokopališča in molitev za rajne. Prav tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah poleg 1. in 2. novembra, še prejšnjo in naslednjo nedeljo, če smo bili pri spovedi in obhajilu, smo izpovedali vero ter molili po namenu sv. očeta (napr. očenaš). Takšen odpustek pod omenjenimi pogoji (bolnikom ni potrebno iti na pokopališče) zadobi kristjan zase ali za rajne po službi Cerkve, ki kot srednica odrešenja razdeljuje zaklad zasluženj Kristusa in svetnikov. (KKC, Kompendij 312).

Prvi petki so milostni dar Jezusovega Srca. Jezus je redovnici Marjeti Mariji Alacoque (+ 1690) v zasebnem razodetju naročil, naj kristjani za vsak prvi petek v mesecu opravijo dobro spoved, prejmejo sv. obhajilo, naj več molijo in z dobrimi deli ter premagovanjem zadoščujejo za žalitve, s katerimi ga žalosti toliko ljudi. Tako nam Jezus ponuja oprijemljive možnosti, da bi lažje in bolj zanesljivo prišli v nebesa. Podarja nam 12 obljub. Danes navajam prvo: Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svoje stanu.

Deset nasvetov, ki jih je umirajoči namenil svojemu spremljevalcu (neznani avtor):

 - Vse uredi tako, da umrem v domači okolici.

- Bodi ob meni ob umiranju. Prehod v smrt je daljši, kot misliš. Slišim, čeprav molčim in imam zaprte oči.

- Povej mi, da boste zmogli živeti brez mene. Bodi pogumen in sprejmi resnico o slovesu.

– Vlivaj mi optimizem s kratkimi citati iz Svetega pisma. Če slabo slišim, mi povej na uho.

– Drži me za roko. Obriši mi pot s čela. Ostani ob meni. To je zakrament umiranja. Če govorijo le znamenja, jih pusti govoriti.

– Veliko se boš naučil ob mojem umiranju. Moli ob meni. Ne jezi se na Boga in ga ne obtožuj. Kmalu ga bom gledal iz obličja v obličje. Nekoč bo tudi tebi to podarjeno.

 – Ne skrbi preveč za osmrtnico, tudi stroški ob pogrebu naj te ne vznemirjajo preveč.

 – Ne žaluj preveč za menoj. Mnogo žalovanj na svetu je samo druga stran naše nevere.

 – Ohrani kot dediščino, kar smo lepega skupaj doživeli. Živi odslej svoje življenje malo bolj zavestno, kot pred mojo smrtjo. Lepše, zrelejše in globlje bo, bolj ponotranjeno in bolj veselo, kot je bilo prej, pred mojo zadnjo uro, ki je moja prva.

Če ste vi ali kdo od vaših na zdravljenju v Kliničnem centru ali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, pokličite duhovnika na GSM 041 613 378. Če pa ste na rehabilitaciji v Soči, pokličite na GSM 031 613 378 ali domačega duhovnika.

Majhna  deklica se je zvečer sprehajala z očetom. Gledala je v zvezde. Očarale so jo, a tega ni povedala. Ko jo je oče vprašal, o čem razmišlja, je dekletce odgovorilo: »Če je že spodnja stran nebes tako lepa, kako lepa mora biti šele ona druga. Tam je mama in vem, kako rada ima lepe kraje.« Otrok, ki je hodil globoko zamišljen v ozvezdje, je tisti trenutek pomagal očetu na težki poti k Bogu.

»VSE, KAR JE ZAJETO V LJUBEZEN, NE UMRJE,

ampak ostane za večno življenje, ker ljubezen nikoli ne mine.« (p. M. Rupnik)

……………………………………………………………………………………………….

Pripravil: Miro Šlibar, Ul. Emila Adamiča 60, 1356 Dobrova, GSM 031 613 378, miro.slibar@rkc.si