Mednarodna konferenca o zdravju
Od četrtka do sobote je v vatikanski sinodalni dvorani potekala mednarodna konferenca o zdravju pod naslovom Spoprijeti se s svetovnimi neenakostmi na področju zdravja. Organizira jo Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju.
Konferenca se je osredotočila na osebe, ki zasedajo pomembna odgovorna mesta na svetovnem zdravstvenem področju, mednarodno skupnost, vladne in nevladne organizacije, področje prostovoljstva in seveda vesoljno Cerkev. Obstaja namreč veliko težkih situacij, ki se dotikajo predvsem najranljivejših družbenih skupin, kot so revne osebe, begunci, migranti. Gre za kategorije, ki jim je nujno treba zagotoviti dostop do zdravstvenih storitev.
Tridnevna konferenca se je začela v četrtek, 16. novembra s sv. mašo v baziliki sv. Petra in je potekala pod vodstvom kardinala Pietra Parolina. Udeležencev je bilo nekaj sto strokovnjakov s področja zdravja iz 66 držav. Nekateri govorniki so predstavili delo Cerkve na področju zagotavljanja dostopa do zdravstvenih storitev ranljivim prebivalcem na različnih koncih sveta. Izpostavljene so bile razmere pri katerih je mogoče zdravstvene težave ne samo zdraviti pač pa tudi na preproste načine z majhnimi vložki preprečiti. Pri tem pa ne gre le za telesno zdravljenje ampak tudi za tolažbo in čutenje z bolnikom. Spoprijeti se je potrebno z neenakostmi dostopa do zdravstvenih storitev ne le v finančnem smislu, priti je treba do ljudi tam kjer so. Tako naj cerkvene zdravstvene ustanove aktivno pristopijo k bolniku oziroma naj poiščejo bolnika v njegovi hiši.
Navezovanje stikov in izmenjava izkušenj udeležencev sta nudila priložnost za prevzem dobrih modelov bodisi v zahodnih državah bodisi v tretjem svetu. Ni manjkal tudi kritični predlog udeleženca-misijonarja naj imajo konkretna dejanja na terenu prednost pred preobširnimi razpravami o tej problematiki.
Papež je v pismu, namenjenem udeležencem dogodka, izpostavil, da je človeško dostojanstvo temelj pravičnosti, privilegirana pot pa je evangeljsko razumevanje sočutja.
Razsežnost sočutja do bolne osebe je pomemben vidik predvsem za tistega, ki preko skrbi za zdravje bratov in sester služi Gospodu. Pri zdravstvenih delavcih naj nikoli ne manjkajo razsežnosti poslušanja, spremljanja in podpore osebe. Sočutje ni samo sinonim za obžalovanje, ampak je mnogo več: kaže na pripravljenost, da se vstopi v problem, da se postavi v situacijo drugega.
»Učinkovita zdravstvena organizacija, ki zna pristopiti k neenakostim, ne sme pozabiti svojega primarnega izvira, kar je sočutje zdravnika, bolničarja, zdravstvenega delavca, prostovoljca, vseh, ki po tej poti lahko lajšajo trpljenje osamljenosti in tesnobe,« je zapisal papež Frančišek.
Cerkev ima več kot sto tisoč socialno-zdravstvenih struktur po vsem svetu. Največ se jih nahaja na ruralnih območjih in težko dostopnih teritorijih, kjer je prihodek ljudi zelo nizek in običajno ne morejo plačati zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo. Na konferenci so torej govorili tudi o tem, kaj pravzaprav delajo te katoliške zdravstvene ustanove, kako si prizadevajo cerkvene organizacije za zagotavljanje zdravstvene oskrbe ranljivim osebam.
Vprašanje dostopa do zdravstvene oskrbe postaja vedno bolj aktualno tudi v Evropi, je zatrdil Alessandro Signorini, generalni direktor poliklinike v italijanskem mestu Brescia. V tem trenutku je zaskrbljujoče, da spremembe na področju sociale, epidemiologije, politike in ekonomije povzročajo težave pri dostopu do zdravstvenih storitev tudi v Evropskih državah, kot je Italija. Mednarodne konferenca sva se iz Slovenije udeležila podpisani zdravnik in Miro Šlibar, odgovorni za bolniško pastoralo pri Slovenski škofovski konferenci.
dr. Marko Šimenc